STA novice / Evropski parlament za zamrznitev evropskih sredstev kršiteljicam vladavine prava

Evropski parlament je zavzel stališče, da bodo članice, ki bodo ogrožale vladavino prava, na primer s poseganjem v delo sodišč ali neučinkovitim ukrepanjem proti prevaram in korupciji, tvegale izgubo evropskih sredstev.

Po postopku, v katerem bi imela osrednjo vlogo Evropska komisija, bi lahko kršiteljici zamrznili evropska sredstva, pri čemer pa naj bi bili končni upravičenci zavarovani, saj bi morala vlada kljub zamrznitvi evropskih sredstev poskrbeti za izvedbo programov.

Gre za dopolnila Evropskega parlamenta k predlogu Evropske komisije, predstavljenemu maja lani v okviru predloga večletnega proračuna 2021-2027, ki predvideva okrepljeno povezavo med koriščenjem evropskih sredstev in spoštovanjem pravne države.

Komisija je predlagala nov mehanizem za zaščito proračuna EU pred finančnimi tveganji, povezanimi z nespoštovanjem vladavine prava. Ta naj bi uniji omogočil, da zamrzne, zmanjša ali omeji dostop do finančnih sredstev EU - sorazmerno z naravo, resnostjo in obsegom pravnih pomanjkljivosti.

Parlament je minuli teden sprejel svoje stališče, ki pa je šele izhodišče za pogajanja s članicami unije, ki stališča še niso sprejele. To vprašanje je sicer del zahtevnih pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu unije za obdobje 2021-2027.

Povod za predlog so kršitve vladavine prava na Madžarskem in Poljskem. Pričakuje se, da bo grožnja finančne kazni učinkovitejša od političnih svaril, ki za zdaj niso prinesla želenih rezultatov.

Za Poljsko in Madžarsko je sicer predlagana uporaba 7. člena pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici temeljnih evropskih vrednot.

A za ta skrajni ukrep je potrebno soglasje, ki ga v uniji ni. Na sploh premikov v procesu po 7. členu v primeru Poljske in Madžarske za zdaj ni bilo, ker ni zadostne podpore članic za resno ukrepanje proti Varšavi in Budimpešti.

Tudi za dogovor o večletnem evropskem proračunu je potrebno soglasje, zato je končni rezultat glede pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava vprašljiv. Madžarska in Poljska bosta nedvomno poskušali predlagano besedilo čim bolj razvodeniti.

V najvplivnejši, desnosredinski politični skupini Evropski ljudski stranki (EPP) je velika večina poslancev sprejeto parlamentarno stališče podprla, le 24 jih je bilo proti, med njimi člani stranke madžarskega premierja Viktorja Orbana.

Proti je glasovalo tudi vseh pet slovenskih članov EPP: Franc Bogovič, Lojze Peterle, Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver, kažejo podatki na spletni strani www.votewatch.eu, ki spremlja glasovanja v Evropskem parlamentu.

Preostali trije slovenski evroposlanci - Tanja Fajon, Igor Šoltes in Ivo Vajgl - so stališče podprli.

Kdaj bodo stališče o tem vprašanju zavzele članice unije, za zdaj ni jasno. Evropski diplomatski viri izpostavljajo občutljivost tega političnega vprašanja in dejstvo, da je za krovni proračunski dogovor potrebno soglasje, čeprav se posamezni specifični dosjeji sprejemajo s kvalificirano večino.