STA novice / Vlada sprejela predlog novele zakona o izvajanju rejniške dejavnosti

Na Twitterju je vlada poudarila, da je osnovno načelo kakovostno izvajanje rejniške dejavnosti in pravna ureditev namestitve otroka, s preglednim in ekonomičnim ravnanjem sodišč in centrov za socialno delo ter varstvom največje koristi otroka.

S predlagano novelo se delno implementirajo določbe družinskega zakonika o namestitvi otrok v rejništvo. Z novim družinskim zakonikom je namreč stvarna pristojnost odločanja o namestitvi v rejniško družino prenesena na sodišča, ki ob odločitvi o namestitvi otroka v rejništvo v izreku sodne odločbe imenujejo tudi rejnika.

Ena od sprememb je tako vezana na namestitev otrok v rejništvo posameznikom, ki ob odločanju o namestitvi otroka v rejniško družino še nimajo izdanega dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, na primer otrokovim sorodnikom in drugim osebam, ki so z njim tesno povezane. Po sedaj predvideni ureditvi bi sodišče moralo pred odločitvijo o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku ali drugi osebi naprej počakati na izdajo dovoljenja s strani ministrstva.

Novela pa predvideva, da sodišče za rejnika lahko imenuje sorodnika, če se ta strinja in izpolnjuje zakonsko določene pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, tudi če pred tem nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Pri tej odločitvi pa sodišče upošteva oceni pristojnih centrov o primernosti sorodnika in tem, ali je taka oblika rejništva v otrokovo korist.

S predlaganimi spremembami urejajo tudi možnost podaljšanja veljavnosti rejniške pogodbe po polnoletnosti, tudi če se polnoletna oseba ne šola, vendar nima drugih možnosti bivanja. Podaljša se lahko za 12 mesecev neposredno po zaključku srednješolskega izobraževanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti osebe. Zdaj veljavna ureditev omogoča podaljšanje veljavnosti rejniške pogodbe in s tem bivanje za tiste polnoletne osebe, ki se šolajo ali ki zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju niso sposobne za samostojno življenje in delo, vendar največ do 26. leta starosti.

Določajo tudi dvig plačila dela rejniku za devet evrov, in sicer s 123,51 evra na 132,5 evra osnovne višine plačila dela za enega otroka oz. polnoletno osebo v rejništvu. Prav tako predlog novele ureja način določitve prispevka staršev k stroškom oskrbe v primeru namestitve otroka v rejniško družino. V skladu z novo ureditvijo v družinskem zakoniku pa urejajo tudi način razrešitve rejnika.

Sicer pa jasneje določajo še same pogoje za opravljanje rejniške dejavnosti kot poklica. Določeno je, v katerih aktivnih statusih ne morejo biti rejniki, če želijo to dejavnost opravljati poklicno. Predlagana ureditev tako jasneje določa, da rejniki ne smejo biti v delovnem razmerju za polni delovni čas in da ne smejo biti upokojeni. Če rejnik izvaja rejniško dejavnosti kot poklic, mu država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost za polni zavarovalni čas oziroma za razliko do polnega zavarovalnega časa, če je za manj kot polni zavarovalni čas vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz drugega naslova.