STA novice / Zdravniki koncesionarji s tožbami nad časovno omejene koncesije

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v veljavo stopila pred dobrim letom, namreč določa, da se koncesija zdravnikom podeli le na podlagi javnega razpisa, za obdobje 15 let, pri čemer se lahko čas koncesije podaljša še za 15 let, a le pod pogojem dopolnitve javne zdravstvene mreže, ni pa več na primer predmet dedovanja, prodaje ali prenosa.

Koncesije na primarni zdravstveni ravni podeljujejo občine, soglasje k podelitvi pa da ministrstvo za zdravje, ki podeljuje koncesije na sekundarni ravni. Že pred skrajnim rokom za vročitev odločb o časovno omejenih koncesijah, ki se je iztekel 17. decembra, so nekateri zdravniki koncesionarji napovedali, da se bodo na odločbo pritožili in se v primeru neuspeha s tožbo obrnili na upravno sodišče.

Kot je razvidno iz odgovora na vprašanje poslanke SDS Jelke Godec, ki ga je na današnji seji sprejela vlada, so na ministrstvu za zdravje do 29. januarja od upravnega sodišča v izjasnitev oziroma odgovor na tožbo prejeli 28 tožb, ki so jih zdravniki koncesionarji vložili na upravno sodišče.

Okoli 350 koncesionarjev je že pooblastilo odvetniško pisarno, ki so jo za zastopanje zdravnikov izbrali v Zdravniški zbornici Slovenije. Kot so pojasnili za STA, je odvetniška pisarna do sredine januarja vložila okoli 184 pritožb na občine in 47 tožb v upravnem sporu na upravno sodišče.

Predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik je odziv zdravnikov koncesionarjev s pritožbami oziroma tožbami ocenil kot zelo dober. V združenju med drugim namreč ocenjujejo, da se bodo zaradi časovne omejitve koncesij zasebne investicije v slovenskem zdravstvu ustavile. "Sredstva, ki smo jih v preteklih letih vnesli v zdravstveni sistem, so daleč od zanemarljivih. Brez zasebnih sredstev zdravstvo ne bi bilo takšno, kot je," je dodal za STA. Ocenil je še, da so časovno omejene koncesije nesprejemljive tudi za bolnike, saj si osebnega zdravnika nemalo kdo izbere za več desetletij.

Združenje zasebnih zdravnikov je tudi dalo pobudo za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti. Ustavno sodišče jo je sprejelo samo delno in tudi razveljavilo del zakona, ki ureja presežke prihodkov nad odhodki za gospodarske družbe in zasebne zdravnike, ki so izvajalci zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe.

Kot je dodal Dovnik, pa je ustavno sodišče ob zavrnitvi preostalega dela pobude za oceno ustavnosti pojasnilo, da v združenju še niso izkoristili vseh ostalih pravnih poti. Prepričan je, da bodo ustavni sodniki odločali tudi o zakonski določbi glede časovne omejitve koncesij, ko se bo na njih po določenem številu vsebinsko enakih tožb obrnilo upravno sodišče.