STA novice / Matični odbor DZ podprl predlog rebalansa letošnjega proračuna

V rebalansu so letošnji prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je določeno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka na 18,8 milijarde evrov, je na današnji seji povedala državna sekretarka v ministrstvu za finance Kristina Šteblaj. "Rebalans je potreben predvsem zato, ker se je v času od sprejetja sprememb državnega proračuna lani jeseni do danes spremenila finančna in gospodarska slika države, nastale so nove obveznosti, med drugim pa je na prišlo tudi do reorganizacije vlade," je dodala.

Med vzroki za rast porabe vlada izpostavlja višje obrambne izdatke, dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost in nove zakonske obveznosti, denimo zimski regres in dvig minimalne plače. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. "To pomeni, da rebalans ne spreminja cilja glede višine primanjkljaja, ampak proračun le prilagaja dejanskemu razvoju do dogodkov in potreb države. Povečuje se tako prihodkovna kot odhodkovna stran," je navedla Šteblaj.

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je opozoril, da naj bi javnofinančni primanjkljaj kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli tri odstotke BDP. Rebalans predvideni primanjkljaj državnega proračuna povečuje za okoli 100 milijonov evrov. "Naše osrednje sporočilo je, da je treba trenutne ugodne gospodarske razmere izkoristiti za ureditev javnih financ in za njihovo postopno vrnitev na vzdržno pot. Rebalans proračuna za leto 2026 zaenkrat tega še ne prinaša," je bil jasen.

Na dvig primanjkljaja kljub visoki gospodarski rasti so opozorili tudi poslanci Svobode. "Najbolj me moti to, da se veča primanjkljaj kljub višjim prihodkom. V rebalansu pa pogrešam dodano vrednost za državljane in gospodarstvo," je dejala Metka Pešl Šater. Z Alenko Bratušek in Klemnom Boštjančičem so opozorili na to, da so v vseh ministrstvih v zadnjih mesecih izpostavljali le to, kako povsod manjka denar. Sedaj pa rebalans tega ne izkazuje na nobeni točki.

To je izpostavil tudi Vladimir Šega iz Levice. "Še pred meseci smo poslušali, da je blagajna prazna. A ni. Vprašanje pa je, kakšne so prioritete vlade. Največja posamezna rast je pri obrambi, hkrati pa se zmanjšujejo sredstva za izplačevanje pokojninskih pravic zmanjšujejo," je opozoril. Vprašal je, ali je to res najboljša možna poraba. V Levici po njegovih besedah namreč menijo, da mora država vlagati v ljudi, tudi v plače in pokojnine.

Šego skrbi tudi pogled vlade naprej. "Vlada si z nekaterimi ukrepi zmanjšuje prihodke v naslednjih letih," je ocenil. "Dober gospodar razmišlja naprej," je opozoril tudi Darko Ratajc iz SD. Ob tem je ocenil, da je poraženec rebalansa zdravstvo, ki izgublja 100 milijonov evrov. Zanimalo ga je, ali bo zavod za zdravstveno zavarovanje zaradi tega lahko izpolnil vse obveznosti do izvajalcev.

Bratušek je opozorila, da so odhodki proračuna narasli na rekordno raven. Kljub temu pa vlada z enim zamahom iz demografskega rezervnega sklada, kjer se je denar nalagal več kot 10 let, upokojencem jemlje 176 milijonov evrov. "Ni za upokojence, je pa za orožje, ki je zmagovalec tega rebalansa," je dejala in dodala, da se denar jemlje le zato, da bo zapisano 2,9 odstotka primanjkljaja.

Podobno je ocenil Boštjančič. "Ta manever spremeni le to, da bo številka v tabeli videti 2,9 odstotka, namesto 3,1 odstotka. Za evropski izračun primanjkljaja pa se ne bo zgodilo nič," je dejal. Porabi sredstev iz sklada ne nasprotuje, nasprotuje pa temu, da se jih razporeja na odhodke, ki niso povezani z namenom, za katere so bili ustanovljeni.

"Rebalans nima nobenega varčevalnega ukrepa, nima nobene racionalizacije in nobene reforme," je ocenil Boštjančič. Tudi Bratušek je dejala, da je v interventni zakon vključenih osem sistemskih zakonov in ga je koalicija sprejela praktično čez noč, sedaj pa v petih mesecih ni uspela oblikovati niti enega ukrepa, ki bi ga kot svojega vključili v rebalans.

Bratuškovo je zanimal tudi vladni načrt glede mehkega prehoda 50.000 zaposlenih iz javnega sektorja v gospodarstvo ter za koliko se je zmanjšal strošek za plače po reorganizaciji ministrstev. Opozorila je tudi na zviševanje vrednosti posameznih investicij in navedla, da se je projekt obvoznica Murska Sobota zvišal za 17 odstotkov, projekt nadgradnje železnice Jesenice - Bohinjska Bistrica pa za 32 odstotkov ter na to, da so železniško postajo Ljubljana izločili v drugo podskupino in da za nekaj let zamikajo gradnjo nekaterih drugih projektov, denimo obvoznico Bled jug in odsekov na tretji razvojni osi.

Martin Mikolič iz skupine NSi, SLS in Fokus je dejal, da gre pri rebalansu za popravljanje proračuna zaradi zaradi rekonstrukcije vlade in zato, ker ni bilo dobrega načrtovanja. Na odhodkovni strani se povečujejo sredstva za obrambo in evropska sredstva, prihodkovna stran pa se povečuje na račun dobre gospodarske rasti, s čimer o zadovoljni.

Šega je bil kritičen tudi do predloga zakona o javnem skladu za zdravljenje redkih bolezni, ki posega v glavni vir financiranja nevladnih organizacij. Organizacija s statusom delovanja v javnem interesu se lahko poteguje za sredstva v okviru enega odstotka dohodnine, kar bo ostalo, bo šlo v ta sklad, je pojasnil državni sekretar v notranjem ministrstvu Božo Predalič. A Šega je to označil za podlo potezo, nasprotovanje tej potezi je izrazila tudi Metka Pešl Šater.

Odbor je podprl tudi predlog zakona o izvrševanju proračuna, ki ureja tehnično izvajanje rebalansa. Sprejel je dopolnilo koalicije, da se bo povprečnina za občine v letošnjem letu dvignila za 10 evrov. Izpada bo zato za 22 milijonov evrov, je povedala Šteblaj.