petek, 15.2.2019
Bruselj, 15. februarja (STA) - Evropski parlament, ki je bil ustanovljen marca 1958, je skozi leta pridobil številne pristojnosti, tako da je pri sprejemanju zakonodaje zdaj na večini področij enakovreden Svetu Evropske unije. Skozi čas se je spreminjalo tudi število poslancev v parlamentu, ki pa se bo po volitvah maja letos zmanjšalo.
Za prvo prednico Evropskega parlamenta velja 78-članska posvetovalna Enotna skupščina Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki se je prvič sestala 10. septembra 1952.
Rojstni dan sodobnega evropskega parlamenta pa je 19. marec 1958, ko je prvič zasedala Evropska parlamentarna skupščina, ki se je štiri leta kasneje preimenovala v Evropski parlament. Prvi predsednik 142-članske skupščine je bil "oče Evrope" Robert Schuman, ki je 9. maja 1950 kot francoski zunanji minister predstavil idejo Jeana Monneta o povezovanju evropskih držav in narodov.
Prvih evropskih poslancev niso izvolili državljani, temveč so jih imenovali nacionalni parlamenti iz svojih vrst, tako da so bili poslanci doma in v evropski skupščini.
Vloga skupščine in nato parlamenta je bila v prvih letih le posvetovalna in pristojnosti zelo omejene. Ključna prelomnica so bile prve evropske volitve junija 1979, ko postane parlament edina neposredno voljena institucija EU. Tedaj so izvolili 410 poslancev.
Od tedaj je parlament postopoma pridobival pristojnosti. V skladu z enotnim evropskim aktom, ki je začel veljati leta 1987, je na primer dobil pristojnost privolitve k pogodbam o pridružitvi držav.
Maastrichtska pogodba, uveljavljena leta 1993, pa je pomenila začetek spreminjanja parlamenta v sozakonodajalca. Poleg tega je dobil pristojnost dokončne potrditve članov Evropske komisije, kar je pomenilo pomemben korak naprej pri nadzoru parlamenta nad izvršno vejo oblasti EU, piše na spletni strani Evropskega parlamenta.
Nato je leta 1999 začela veljati amsterdamska pogodba, ki je postopek soodločanja razširila na skoraj vsa zakonodajna področja. Tako je parlament pri sprejemanju zakonodaje postal enakovreden Svetu EU. S potrjevanjem predsednika Evropske komisije se je povečal tudi njegov nadzor nad komisijo.
Njegovo vlogo pri odločanju v uniji je občutno okrepila lizbonska pogodba. Kot vsak parlament ima tudi evropski tri temeljne naloge: zakonodajno, proračunsko in nadzorno. Za razliko od nacionalnih sicer nima možnosti zakonodajne pobude, ki je v izključni pristojnosti Evropske komisije.
V primerjavi z nacionalnimi parlamenti je tudi sicer šibkejši, saj zakonodaje ne sprejema samostojno, temveč s Svetom EU. A na skoraj vseh področjih sta zdaj parlament in Svet EU enakovredna. Lizbonska pogodba mu je namreč prinesla več pooblastil pri sprejemanju zakonodaje in mednarodnih sporazumov ter predvsem enakovredno vlogo pri sprejemanju evropskega proračuna.
Parlament je postal kot zakonodajalec enakovreden članicam na področjih, o katerih prej ni odločal ali je sodeloval samo v posvetovanju, na primer sodelovanje pravosodnih in policijskih organov ali določeni deli skupne trgovinske in kmetijske politike.
Močan vpliv ima na primer še pri odločanju o enotnem trgu, okolju, kmetijstvu, azilu in priseljevanju, omejene pristojnosti pa pri odločanju o davkih, socialni varnosti, obrambi in zunanji politiki.
Opravlja tudi vlogo nadzora nad Evropsko komisijo, saj zasliši kandidate za evropske komisarje in lahko komisiji kot celoti izglasuje nezaupnico.
Med 23. in 26. majem bodo potekale že devete evropske volitve, pri čemer pa se bo prvič zgodilo, da bodo volivci izvolili manj poslancev kot na volitvah pred tem. Skozi zgodovino se je po vsakih evropskih volitvah število poslancev Evropskega parlamenta povečalo, spreminjalo pa se je tudi med samimi mandati, nekajkrat so ga tudi zmanjšali.
Število se je spreminjalo predvsem zaradi pridruževanja novih držav članic. Največ evropskih poslancev je bilo po pridružitvi Romunije in Bolgarije leta 2007, in sicer 785, še piše na spletni strani parlamenta.
Po majskih volitvah bo zaradi izstopa Velike Britanije iz EU evropskih poslancev 705 namesto 751. Po odhodu Britancev, predvidenem za 29. marec prihodnje leto, se bo v Evropskem parlamentu izpraznilo 73 sedežev. 46 jih bo ostalo v rezervi za nove članice, ki se bodo v prihodnosti pridružile uniji, oziroma za vseevropske volilne sezname. Preostalih 27 sedežev naj bi si razdelilo štirinajst članic, ki so po ocenah sedaj preslabo zastopane glede na njihovo velikost.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki