STA novice / Noveli zakona o kazenskem postopku zelena luč odbora za pravosodje

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je povedala, da so iz novele izvzeli vse sporne rešitve, zaradi katerih je DZ v prejšnjem mandatu zavrnil prejšnjo novelo. V nov predlog, ki ga podpirajo tudi na vrhovnem sodišču, tožilstvu in policiji, so tako po dogovoru v koaliciji vključili le tiste rešitve, ki so usklajene s stroko.

Tudi zato bo po besedah ministrice v prihodnosti nujen razmislek o celoviti prenovi kazenskega postopka. V ta namen nameravajo po sprejemu novele oblikovati posebno skupino, ki bo pripravila povsem nov zakon. "Pri tem bo šlo za obširno delo, ki presega en mandat," je dejala.

Zakonodajno-pravna služba DZ je na predlog novele podala obširne pripombe. Te po besedah ministrice v večji meri odpravljajo z vloženimi dopolnili koalicije, česar pa predstavnica omenjene službe v predstavitvi mnenja nato ni potrdila.

Dopolnila pomisleke odpravljajo samo v ožjem smislu, nikakor pa ne v celoti, je dejala. Po oceni zakonodajno-pravne službe bi bila lahko ustavno sporna določba, ki določa, da se lahko hišna preiskava opravi tudi, ko lastnik stanovanja ni dosegljiv, če mu sodišče pred tem po uradni dolžnosti postavi odvetnika. Tega po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ ustava ne dopušča. Z dopolnilom odbora je bila nato ta določba spremenjena tako, da mora biti na taki preiskavi navzoč preiskovalni sodnik.

Sporna se jim zdi tudi določba, ki policiji daje možnost uporabe t. i. IMSI lovilcev, saj da bi bilo treba v zakon navesti dodatne pogoje, kdaj se lahko uporablja tak lovilec, "sicer bo mogoča prekomerna uporaba teh naprav".

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je na to odgovoril, da vseh položajev ni mogoče urediti z zakonom ter da je primerno varstvo človekovih pravic zagotovljeno že s tem, ko morajo uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov dovoliti sodišča.

Predstavnik policije je opozoril, da uporaba IMSi lovilcev ne bo namenjena prisluškovanju telefonom, pač pa zgolj identifikaciji tega, katero komunikacijsko sredstvo uporablja storilec. Morebitno prisluškovanje bi nato izvajali po že uveljavljenih postopkih.

"Z IMSi lovilci razpolaga že veliko držav. Tu smo pet korakov za ostalimi državami in 10 korakov za storilci," pa je dejal generalni državni tožilec Drago Šketa.

Tudi poslanska razprava je pokazala različna stališča o noveli. V SDS in Levici so opozorili na nedopustnost pojasnil ministrice, da je treba novelo sprejeti, ker med drugim prinaša implementacijo evropske direktive o zaščiti žrtev, kar je treba narediti do aprila, sicer državo čaka denarna kazen. "Evropska direktiva je bila sprejeta leta 2012, danes pa smo leta 2019. Kaj smo delali do zdaj?" je vprašala Anja Bah Žibert (SDS). Matej T. Vatovec (Levica) je dodal, da se skuša z izgovori, da se mudi z implementacijo direktive, v naš pravni red vnesti tudi sporne določbe.

Po mnenju Tine Heferle (LMŠ) je treba novelo sprejeti, ker bo organom pregona omogočila boljše preganjanje storilcev kaznivih dejanj. Predrag Baković (SD) je spomnil, da novelo podpirajo tisti, ki jo bodo tudi uporabljati, zato je prepričan, da jim je treba zaupati. Maša Kociper (SAB) pa je potrebo po sprejemu med drugim utemeljila s tem, da je čas, da nekatere stvari zaključimo.

Zaradi številnih pomislekov so sicer v SDS že na začetku predlagali, da bi odbor o predlogu zakona opravil javno predstavitvi mnenj, kar so podprli tudi v NSi in Levici, a so koalicijski poslanci predlog zavrnili.