STA novice / GZS sindikalnemu predlogu splošne kolektivne pogodbe očita nerealna izhodišča pri plačah

"Vsebino predloga splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo bomo proučili skupaj s podjetji in panožnimi združenji. Namen predloga pogodbe je lahko le določitev minimalnih standardov na področju plač ter drugih pravic in obveznosti v celotnem zasebnem sektorju. Že po prvem branju pa ugotavljamo, da so predlogi, povezani s plačami, zelo visoki in niso realno izhodišče," so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot je danes poročal Radio Slovenija, ki je pridobil predlog, sicer označen kot zaupen dokument, so sindikati v predlogu zapisali, naj bo najnižja osnovna mesečna plača v gospodarstvu najmanj 940 evrov bruto, najvišja pa nekaj več kot 2900 evrov.

Plačna lestvica v predlogu je razdeljena v devet tarifnih razredov. Prvi bi se izenačil z minimalno plačo, kar po poročanju Radia Slovenija pomenilo, da bi delavci z nedokončano osnovno šolo, ki opravljajo enostavna dela, dobili 940 evrov bruto. Najnižja mesečna plača za delavce, ki opravljajo bolj zahtevna dela in imajo opravljeno srednjo strokovno šolo, ter spadajo v peti tarifni razred, bi znašala 1670 evrov.

V deveti tarifni razred bi sindikati uvrstili delavce z visokošolsko izobrazbo, magisterijem ali doktoratom, in so zadolženi za izjemno pomembna in najbolj zahtevna dela. Njihova osnovna plača bi bila 2900 evrov. Ob tem bi bili upravičeni še do več dodatkov.

Sindikati so svoj predlog pripravili kot odgovor na predlog socialnega sporazuma, ki ga je spisala GZS. Sindikati menijo, da je v njem premalo govora o rasti plač. Zato so pripravili predlog splošne kolektivne pogodbe za zasebni sektor, ki sledi zahtevi po odpravi razkoraka med najnižjimi osnovnimi plačami po tarifnih razredih in minimalno plačo.

Po prenehanju splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo v zasebnem sektorju sicer ni več enotne ureditve plačnega sistema, ekonomsko-socialni svet pa naj bi še ta teden imenoval delovno skupino za pripravo socialnega sporazuma.