STA novice / Ministrstvo pri dolgoročnem ohranjanju virov pitne vode delno učinkovito (dopolnjeno)

Za tri od 21 podzemnih vodnih teles, in sicer v Savinjski kotlini, Dravski kotlini in Murski kotlini, ter za večino površinskih vodnih teles je bilo stanje voda, ki se ga ocenjuje vsakih šest let, ocenjeno kot slabo, pri čemer je računsko sodišče izpostavilo pomanjkljiv monitoring globljih vodonosnikov podzemnih voda.

V 20. letih je izmerjena vsebnost nitratov v omenjenih treh kotlinah narasla do 84 odstotkov dovoljene, so med drugim izpostavili v računskem sodišču. Poudarili so, da z monitoringom ni mogoče zajeti vseh snovi, ki lahko obremenjujejo vode zaradi človekove dejavnosti.

Ministrstvo za okolje in prostor je identificiralo glavne vzroke, zaradi katerih bi bila lahko v prihodnosti ogrožena količinsko stanje ali kakovost voda. Po navedbah računskega sodišča so na ministrstvu ugotovili pomemben vpliv človekove dejavnosti na vse podzemne in skoraj vse površinske vode, količine onesnaževal, ki obremenjujejo vode, pa ostajajo podobne preteklim obdobjem.

Na računskem sodišču so ministrstvo opozorili, da so dejanske obremenitve voda lahko tudi večje od ocenjenih, saj ministrstvo o njih nima popolnih podatkov. Prav tako ministrstvo ni povsod zagotovilo primerljivosti podatkov o obremenitvah voda s preteklimi obdobji.

Revizorji so prikazali vpliv onesnaževanja na kakovost pitne vode v Dravski kotlini. Pri tem so izpostavili pomen ohranjanja podzemnih virov pitne vode, saj je njihovo onesnaženje izredno težko sanirati, tudi skozi več generacij. Od ministrstva na računskem sodišču zahtevajo, da zagotovi, da se ne poslabšuje stanje globokega vodonosnika Dravska kotlina, prav tako mora raziskati vzroke za prisotnost atrazina v podzemni vodi, saj je njegova uporaba prepovedana od leta 2002.

Računsko sodišče je preverilo podatke o izvajanju več skupin ukrepov, ki so namenjeni zmanjšanju obremenjevanja voda, in sicer na področju določanja vodovarstvenih območij, zmanjševanja nitratov iz kmetijskih virov, čiščenja komunalnih odpadnih voda, zmanjševanja hidromorfoloških obremenitev voda in izvajanja inšpekcijskega nadzora nad obremenjevanjem voda.

Ministrstvo je po ugotovitvah računskega sodišča le delno spremljalo in poročalo o izvajanju ukrepov, saj je prejelo le del poročil ministrstev in organov, ki so odgovorni za izvajanje. Glede na dostopne podatke je računsko sodišče ocenilo, da izvajanje ukrepov ni zadostno, zato obstaja velika verjetnost, da do konca šestletnega načrtovalskega obdobja na področju upravljanja z vodami ne bodo izvedeni, kot je predvideno.

Računsko sodišče je od ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe v povezavi z onesnaženjem podzemnih voda z nitrati in atrazinom, prav tako so podali več priporočil za izboljšanje učinkovitosti na področju dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode.

Računsko sodišče ministrstvu priporoča, naj pri pripravi načrta upravljanja voda upošteva tudi morebitno regionalno pomanjkanje vode, zagotovi primerljivost analiz obremenitev med obdobji ter predlaga dodatne ukrepe za zmanjšanje vnosa nitratov iz kmetijskih virov v vode.

Cilj, da bo stanje voda v Sloveniji dobro do leta 2021, po predvidevanjih računskega sodišča ne bo dosežen, kljub temu da so ukrepi določeni, a je poročanje o njihovem izvajanju le delno. Dostopni podatki sicer kažejo, da je izvajanje ukrepov slabše od načrtovanega.

Na ministrstvu za okolje in prostor so za STA pojasnili, da so poročilo prejeli danes in ga želijo najprej podrobneje preučiti, nato bodo lahko podali tudi ustrezen odziv.

Računsko sodišče se je po izvedeni reviziji odločilo še za izvedbo nove revizije o uspešnosti zmanjševanja nitratov iz kmetijskih vodnih virov v vodi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na ministrstvu za okolje in prostor.