STA novice / Nova vozila v EU kmalu obvezno z elektronskimi sistemi za večjo varnost
torek, 26.3.2019
Bruselj, 26. marca (STA) - Za večjo varnost v cestnem prometu bodo morala biti z letom 2024 vsa nova vozila opremljena s celo vrsto elektronskih nadzornih in asistenčnih sistemov, so se na podlagi lanskih predlogov Evropske komisije danes dogovorili pogajalci Evropskega parlamenta in članic EU. S tem se tlakuje tudi pot v prihodnost s samovozečimi vozili.
Evropska komisija je tretji in zadnji sveženj ukrepov za posodobitev evropskega prometnega sistema predlagala maja lani, pogajalci obeh zakonodajalcev v uniji, Evropskega parlamenta in Sveta EU, ki združuje predstavnike članic povezave, pa so se zdaj dogovorili, da bodo morali izdelovalci osebnih avtomobilov, lahkih dostavnih vozil, tovornjakov in avtobusov v prihodnje vozila opremiti s skoraj 30 različnimi elektronskimi nadzornimi in asistenčnimi sistemi.
Večina tehnoloških rešitev bo morala biti v zasnovo novih modelov vozil vključena z 2022, z letom 2024 pa bo obvezna za vsa novo izdelana vozila, torej tudi za nova vozila obstoječih modelov.
Med omenjenimi tehnologijami so avtomatski zavorni sistemi, sistemi za ohranjanje voznega pasu, asistenčni sistem za spremljanje hitrostnih omejitev in opozarjanje na prekoračitev hitrosti ter posodobljeni varnostni pasovi.
Obvezen bo tudi samodejen nadzorni sistem, ki bo prepoznaval prekomerno uživanje alkohola in blokiral vžig motorja, opozorilni sistem v primeru zmanjšane pozornosti voznika (npr. pri uporabi pametnih mobilnikov), senzorji ali kamera za vzvratno vožnjo in signal za zaviranje v sili.
Glede tovornjakov komisija predlaga obvezne sisteme za merjenje tlaka v pnevmatikah, spremenjena zasnova vozila naj bi izboljšala vidljivost voznikov, da bi lažje opazili voznike motorjev in koles, vgrajene pa naj bi imeli tudi detektorje gibanja.
Pogajalci Evropskega parlamenta so v nova pravila vnesli tudi zahtevo po neke vrste črnih skrinjicah vozil oz. shranjevalcih podatkov o vožnji, ki bodo pomagali policiji pri ugotavljanju okoliščin prometnih nesreč.
Evropska komisija ocenjuje, da bodo dogovorjeni ukrepi, ki jih morata parlament in svet uradno še potrditi, pomagali do leta 2038 rešiti več kot 25.000 življenj in preprečiti vsaj 140.000 težkih poškodb letno ter pomagali na poti k viziji nič smrtnih žrtev in težkih poškodb na cestah do leta 2050.
Leta 2017 je na evropskih cestah po navedbah komisije umrlo 25.300 ljudi, v letih pred tem pa so bile številke podobne. Ob tem se v zadnjih letih poleg tega število resnih telesnih poškodb v prometnih nesrečah v uniji giblje okoli 135.000, komisija pa stroške posledic prometnih nesreč ocenjuje na 120 milijard evrov na leto.
Obenem pa se s tem po navedbah iz Bruslja tlakuje tudi pot v vse bolj realno prihodnost s samovozečimi vozili, saj se z uvedbo tovrstnih sistemov povečuje zaupanje in sprejemljivost tovrstnega načina mobilnosti.
Zadnje novice
-
POPRAVEK: Poslanka Kokot s kazensko ovadbo zoper predstavnika nevladne organizacije sprožila nov val kritik
15.5.2026 -
Po predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi možna tožba v upravnem sporu
15.5.2026 -
Državni svet v ponedeljek o vetu na interventni zakon
15.5.2026 -
Ustavno sodišče zavrglo zahtevi za oceno ustavnosti akta o odreditvi preiskovalne komisije o Gen-I (dopolnjeno)
14.5.2026 -
Ustavno sodišče zavrglo zahtevi za oceno ustavnosti akta o odreditvi preiskovalne komisije o Gen-I
14.5.2026 -
Vlada prižgala zeleno luč prizidku osnovne šole za gluhe in naglušne
14.5.2026 -
Vlada se je seznanila z idejno rešitvijo za spomenik slovenske osamosvojitve
14.5.2026 -
ZZZS zvišal cenovni standard za lasulje za onkološke bolnice
14.5.2026 -
Lani največ primerov bolniške odsotnosti doslej (tabela)
14.5.2026 -
Vlada o gospodarskih temah
14.5.2026 -
Za funkcijo evropskega tožilca predlagani Tanja Frank Eler, Matej Oštir in Marjana Grašič
14.5.2026 -
Energetsko intenzivnim podjetjem letos 30 milijonov evrov
14.5.2026