STA novice / Po predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi možna tožba v upravnem sporu

Po navedbah predlagateljev se s predlagano novelo odpravlja že več kot 15 let ugotovljena protiustavnost zakona. Kot so navedli v obrazložitvi, namreč ni celovito urejeno vprašanje sodnega varstva v okviru parlamentarne preiskave, saj veljavna ureditev "določa le omejene možnosti pravnega varstva glede procesnih odločitev komisije, medtem ko sodno varstvo zoper uvedbo preiskave, njene ugotovitve ali odločitve DZ ni jasno opredeljeno". Spomnili so, da je ustavno sodišče "že zavzelo stališče, da akti o uvedbi preiskave in ugotovitve komisije praviloma niso predmet ustavne presoje, lahko pa bi bila predmet presoje odločitev DZ, sprejeta na njihovi podlagi".

Predlog novele tako uvaja sodno varstvo v postopku parlamentarne preiskave. Tako bi lahko preiskovanec zaradi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, storjenih med izvajanjem parlamentarne preiskave, vložil tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije.

Obenem pa bi z novelo omejili upravičence, ki lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču zahtevajo presojo skladnosti z ustavo in zakonom. Po predlogu bi to lahko storila le Sodni svet ali generalni državni tožilec, če menita, da je akt v neskladju z neodvisnostjo sodnikov ali sodstva oziroma državnih tožilcev. V sedaj veljavnem zakonu pa lahko to poleg Sodnega sveta storijo še najmanj tretjina vseh poslancev, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, samoupravna lokalna skupnost, preiskovanec ter fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki je zajeta v predmetu preiskave.

Trenutna ureditev, sprejeta na predlog predsednice DZ v prejšnjem sklicu Urške Klakočar Zupančič septembra 2024, "po svoji zasnovi prekomerno in nesorazmerno posega v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta", menijo predlagatelji. Po njihovem mnenju bi takšna ureditev lahko povzročila "bistvene zastoje pri ustanovitvi preiskovalne komisije in s tem oslabila samo jedro parlamentarne preiskave".

Kot sporno so predlagatelji označili tudi določbo, da DZ pred odločitvijo ustavnega sodišča ne more imenovati preiskovalne komisije. Pojasnili so, da lahko to povzroči začasno blokiranje preiskave "zgolj z uporabo procesnega sredstva", in opozorili, da je lahko zahteva vložena tudi "iz taktičnih ali zavlačevalnih razlogov".

Predlagajo tudi omejitev glede ponavljanja parlamentarnih preiskav, in sicer po predlogu DZ ne bi mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo. "S tem se preprečuje podvajanje postopkov in krepi pravna varnost," menijo predlagatelji.

Med več drugimi spremembami je še sprememba ureditve delovanja preiskovalne komisije v primeru izločitve poslancev, ki je v sedaj veljavni ureditvi po mnenju predlagateljev "prekomerno zapletena, procesno razvejana in v praksi omogoča sprožanje postopkov izločitve". Ureditev bi poenostavili, in sicer tako, da v primeru razlogov za izločitev poslanec nemudoma preneha z delom, DZ ga razreši in imenuje novega člana. Ob tem pa bi izključili možnost, da bi preiskovanci zahtevali izločitev članov preiskovalne komisije zaradi dvoma v njihovo nepristranost. "Parlamentarna preiskava ni sodni postopek, temveč politično-nadzorni postopek, v katerem imajo člani komisije že po svoji naravi določena politična stališča," so pojasnili predlagatelji novele.

Poslanci predlagajo, da DZ predlog novele obravnava po skrajšanem postopku.