STA novice / V DZ široka podpora oprostitvi dohodnine za nadomestila za delo v volilnih odborih

Plačila dohodnine bo oproščen tudi dohodek, za odstop prostora za izvedbo volitev oziroma referenduma, če ta ne bo presegal 84 evrov, saj so se pojavljale težave z zagotavljanjem prostorov v ta namen. Na predlog vlade so poslanci na matičnem odboru za finance v besedilo novele vnesli tudi določilo, da nadomestilo, ki ga prejme član volilnega odbora, ne sme presegati 20 odstotkov najvišjega možnega nadomestila za predsednika okrajne volilne komisije.

Po navedbah predlagateljev, torej vseh poslancev z izjemo obeh predstavnikov narodnih skupnosti, bo zakonska sprememba omogočila nemoten potek in izvedbo volitev ter referendumov prek polne zasedbe volilnih odborov.

Kot je v današnji razpravi v imenu predlagateljev povedal Jože Lenart (LMŠ), vse od osamosvojitve naprej člani volilnih odborov od nadomestil, ki so jih prejeli za opravljeno delo na volitvah in referendumih, dohodnine niso plačevali oziroma se plačila nadomestil niso vštevala v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Pred izvedbo zadnjih volitev v DZ leta 2018 je vprašanje ustreznosti te prakse po Lenartovih besedah izpostavila Finančna uprava RS (Furs), vendar pa je bilo na sestanku med ministrstvom za finance in državno volilno komisijo nato dogovorjeno, da se za izvedbo volitev praksa ne spreminja, in da se od nadomestil prejemkov za člane volilnih odborov ne plača akontacija dohodnine. Pred tem je državna volilna komisija po dolgih letih tudi ukinila plačevanje nadomestil članov volilnih odborov v gotovini z namenom boljše preglednosti porabe javnih sredstev ter pravilnosti izplačil.

Pred jesenskimi lokalnimi volitvami pa je Furs nato dal zahtevo za nakazilo akontacije dohodnine za člane volilnih odborov, zato so po Lenartovih navedbah nekatere okrajne volilne komisije poročale o zaznanem izstopanju iz članstva v volilnih odborih, v nekaterih primerih celo tako množično, da je bila izvedba lokalnih volitev v nekaterih občinah pod vprašajem.

DZ je danes sprejel tudi zakon o izvajanju uredbe EU o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje. Z zakonom se bo omogočilo izvajanje omenjene evropske, ki je bila sprejeta decembra 2017, uporabljati pa se je začela z začetkom tega leta.

Cilj te uredbe je po besedah državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Metoda Dragonje spodbujanje poslov listinjenja, ki je postopek, v katerem finančne ustanove, recimo banke, preoblikujejo svoja posojila v vrednostne papirje, ki se prodajajo naprej drugim vlagateljem. S tem sprostijo del svojega kapitala, ki bi bil drugače rezerviran za kritje tveganj v zvezi z danimi posojili in s tem povečajo potencial za financiranje gospodarstva, postopek pa prispeva tudi k porazdelitvi tveganj v finančnem sektorju, je povedal Dragonja.