STA novice / EU in Kitajska na vrhu v Bruslju le dosegli dogovor o odnosih

"Pogajanja so bila težavna, a na koncu plodna. Uspeli smo se dogovoriti o skupni izjavi, ki utira pot partnerstvu, ki temelji na vzajemnosti," je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Tusk je poročal o "preboju", ker je Kitajska prvič pristala na sodelovanje z EU glede vprašanja industrijskih subvencij, ki po prepričanju unije morajo biti ključni del reforme Svetovne trgovinske organizacije (WTO). EU kitajski strani očita nepošteno podporo domačim podjetjem.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je pozdravil izrecen dogovor o tem, da ne sme biti prisilnih prenosov tehnologije v zameno za naložbe.

EU je namreč lani sprožila postopek pred WTO proti Kitajski zaradi spodkopavanja pravice intelektualne lastnine. Ko evropska podjetja pridejo na Kitajsko, so namreč kitajski strani prisiljena zagotoviti lastništvo ali pravico do uporabe tehnologije.

Predsednik komisije, ki je izpostavil tudi dogovor o vzpostavitvi procesa za odpravo ovir za dostop do trga, je dogovor vrha opisal kot "velik korak v pravo smer", a opozoril, da zaveze ne štejejo nič, če se ne uresničijo.

Kitajski premier Li je prav tako izpostavil pomen skupne izjave, ki da ni splošna, temveč jasno opredeljuje cilje v skupnem interesu. Dobra je tako za Kitajsko kot za enotnost EU, je dejal.

Pred vrhom so v Bruslju zniževali pričakovanja in izpostavljali vprašljivost skupne izjave. Kitajska naj bi bila namreč zavračala zagotovila za vzajemnost glede dostopa do trgov, ki jih je zahtevala EU.

EU se trudi s Kitajsko vzpostaviti odnos, ki bi temeljil na spodbujanju skupnih interesov na globalnem odru, zlasti v času izolacionistične politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki spodkopava multilateralizem, ter tudi na bolj vzajemnem gospodarskem odnosu.

Juncker je ocenil, da dogovor vrha potrjuje odločenost obeh strani, da ubranita globalno ureditev, ki temelji na skupnih pravilih.

Kitajska, ki jo EU opisuje kot "sistemsko tekmico", je druga največja trgovinska partnerica unije, medtem ko je unija največja trgovinska partnerica Kitajske. Dnevno izmenjata za več kot milijardo evrov blaga.

Opredeljevanje odnosa s Kitajsko je za EU težavno tudi zaradi različnih pristopov članic, ki jih s to azijsko velesilo vežejo različno tesne vezi.

Vrhu EU in Kitajske v Bruslju bo v četrtek v Dubrovniku sledilo srečanje v okviru pobude 16+1, ki vključuje vzhodne in srednjeevropske članice, tudi Slovenijo.

Premier Marjan Šarec je nedavno v Bruslju izpostavil, da vrh v Dubrovniku nikakor ne pomeni ustvarjanja neke posebne politike, drugačne od politike EU, a opozoril, da so izhodišča majhnih in velikih članic pač drugačna, saj velikost vpliva na to, kako se država pogovarja z velesilami.

Poleg tega sta dve ustanovni članici unije, Italija in Luksemburg, nedavno podpisali dogovor s Kitajsko glede sodelovanja v okviru velikega kitajskega projekta nove svilne poti - En pas, ena pot.

Vrh je pomemben tudi v luči ameriško-kitajskih trgovinskih pogajanj, o katerih viri pri EU pravijo, da je ključno zagotoviti, da bo kakršen koli dogovor skladen s pravili WTO in da ne bo škodil evropskim podjetjem.