STA novice / Osnova gradbeno-prostorske zakonodaje ostaja, spremembe za optimizacijo

Ministrstvo za okolje in prostor po opravljeni evalvaciji junija lani uveljavljenih gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora končuje predlog novel teh zakonov.

Kot je na prvi Gradbeno-prostorsko-okoljski konferenci, ki jo danes in v sredo v Ljubljani pripravlja spletni portal Tax-Fin-Lex, povedal Luka Ivanič z ministrstva, bodo spremembe v kratkem, predvidoma prihodnji teden, v javni razpravi. Spremembe sicer ne bodo "revolucionarne", je dejal, gre bolj za razvoj prenovljene zakonske ureditve. O konkretnih rešitvah še ni mogel govoriti.

Pri gradbenem zakonu nameravajo upoštevati odločbo ustavnega sodišča iz leta 2017, ki se je nanašala na zakon o graditvi objektov (predhodnik gradbenega zakona), in sicer na sodno tehtanje interesov ob inšpekcijski izvršbi na stanovanjsko nepremičnino, ki za zavezanca predstavlja dom.

Pri prometu z nepremičninami so veliko prahu dvignila določba, da morajo upravljavci, notarji, pooblaščeni inženirji in drugi organi pred izdajo odločbe, s katero za nedovoljen ali neskladen objekt prepovejo izvedbo komunalnih priključkov, vpis v zemljiško knjigo, uporabo objekta, promet z njim, overitev pogodb in določitev hišne številke, preveriti, ali je za ta objekt izdano gradbeno dovoljenje, kadar je to zahtevano. Državni svet je na pobudo notarske zbornice zaradi tega določila predlagal spremembo zakona.

Kot pravi Ivanič, je ureditev sicer povzročila nekaj negodovanja, je pa prinesla dodano vrednost - da so se ljudje začeli zavedati, da je pri prometu z nepremičninami pomembno imeti dokumentacijo. "Ta določba je dobra in ima rezultate," je dejal, je pa napovedal, da bodo prilagodili dikcijo za lažje izvajanje.

Poleg tega nameravajo ohraniti uporabno dovoljenje tudi za enostanovanjske stavbe. Pridobivanje gradbenega dovoljenja naj bi sicer še nekoliko poenostavili, določene spremembe se obetajo tudi pri pridobivanju mnenj (po starem zakonu soglasij).

Ministrstvo sicer ugotavlja, da so postopkovne določbe, med drugim glede gradbenega in uporabnega dovoljenja ter prijave začetka gradnje, izkazale za uspešne. Glede novega integralnega postopka (ki za objekte z vplivi na okolje združuje postopka izdaje gradbenega dovoljenja in presoje vplivov na okolje) Ivanič pravi, da je prinesel veliko olajšav, da pa ni "magična paličica", kot bi morda kdo menil - pri tem je izpostavil projekt Bežigrajskega športnega parka -, saj da je še vedno potrebno sodelovanje vseh strank v postopku.

Precejšen del zakona o urejanju prostora se bo šele uveljavil, tako da je ocena tega zakona težja, pravi Ivanič, se je pa med drugim kot pozitivna izkazala izvedba instituta lokacijske preveritve. Največ primerov glede uporabe te možnosti je po njegovih besedah za dopustitev individualnega odstopanja od prostorskega izvedbenega pogoja, kar je uporabil npr. tudi pohištveni velikan Ikea za svojo trgovino v Ljubljani.

Za pripravo občinskih prostorskih načrtov še velja prehodno obdobje. Doslej ima te načrte po novem sprejetih 180 od 212 občin, je povedal Ivanič.

Državni sekretar na ministrstvu Marko Maver je dejal, da so gradbena, prostorska in okoljska stroka, čeprav povezane, včasih na nasprotnih bregovih. Dejal je, da se svetovne okoljske in družbene spremembe odražajo tudi pri urejanju prostora. "Dolžnost vseh nas je, da prihodnjim rodovom zapustimo okolje, v katerem bo mogoče in vredno živeti," je poudaril Maver in sodelujočim strokovnjakom položil na srce, da v rokah držijo pomembne vzvode za to.

Na konferenci se bodo danes podrobneje posvetili med drugim izpolnjevanju pogojev pri graditvi, inšpekcijskemu nadzoru, izvajanju velikih infrastrukturnih projektov, gradbeni pogodbi, projektiranju, zavarovanjem in obdavčitvi. V sredo pa bo med drugim govora o okoljski odgovornosti, presoji vplivov na okolje, spoštovanju delovne zakonodaje in delu tujcev v gradbeništvu ter o uspešnih tujih investicijah v Sloveniji.