STA novice / Na svetu za konkurenčno poslovno okolje s Šarcem o davkih, trgu dela in administrativnih ovirah

Kot je po seji dejal Počivalšek, je seja potekala v "zelo konstruktivnem ozračju". Vladna stran je članom sveta predstavila najnovejše ukrepe, pri čemer je minister izrazil zadovoljstvo, da jim je uspelo narediti pomembne korake naprej na davčnem področju.

Omenil je prve konkretne korake k dohodninski razbremenitvi srednjega plačnega razreda, ki je po mnenju vlade ključen pri nadaljnjem gospodarskem razvoju, pred nekaj dnevi uveljavljeno razbremenitev regresa za letni dopust in že prej sprejeto davčno razbremenitev nagrad za delovno uspešnost.

Nadaljnji davčni ukrepi, ki se usklajujejo med socialnimi partnerji, bodo šli po ministrovih besedah "z nekaterimi dodelavami" v smeri, kot so jo pred časom predstavili na finančnem ministrstvu, torej v razbremenitev dela in nekoliko višjo obdavčitev kapitala.

"S temi ukrepi gremo po malem stran od diskusije o minimalni plači. Namesto tega se pogovarjamo o tistem, kar je ključnega pomena, da bomo bolj zanimivi tako za domače kot tuje delavce," je dodal.

Kot gospodarski minister sicer ne gleda s simpatijo na kakršnokoli dvigovanje davkov, a po njegovem je treba priznati, da je obdavčitev dobička v Sloveniji nižja kot pri sosedih, s katerimi se primerjamo. Kljub načrtovanemu povišanju bo na nekaterih segmentih še vedno nižja kot v Avstriji, tudi ko bo severna soseda uresničila napovedano znižanje.

Spomnil je še na olajšavi za raziskave in razvoj ter za investicije, ki po njegovih besedah delata Slovenijo privlačno za investicije. Omenil je, da je trenutno na agenciji za okolje skoraj 80 vlog za okoljevarstveno soglasje za nove investicije.

Gospodarstveniki so na seji podali več "ustvarjalnih pripomb", ki jih bodo v medresorski obravnavi preučili, je napovedal minister. Ena najglasnejših pripomb sicer ostaja vprašanje izločitve dodatkov iz minimalne plače oz. preskok pri ureditvi minimalne plače iz 2019 v 2020. Na podlagi podatkov Gospodarske zbornice Slovenije in vlade bo treba po ministrovih navedbah najti rešitev za ublažitev tega skoka, ki bo usklajena med socialnimi partnerji. Sam pa izpostavlja, da bo v primeru davčne razbremenitve dela razprava o minimalni plači sčasoma postala manj pomembna.

Gospodarstveniki so izpostavili tudi problematiko pomanjkanja kvalificiranih delavcev in (ne)fleksibilnosti trga delovne sile, spodbujanje dela ter potrebo po zmanjšanju birokratskih obremenitev. Te še naprej težijo obrtnike, ki so po ministrovih besedah izpostavili še hitrejše vključevanje mladih na trg dela in omogočanje dela upokojencem ter pohvalili imenovanje Franca Vesela za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, pristojnega za malo gospodarstvo.

"Naloga nas, ki smo odgovorni za zagotavljanje pogojev za gospodarjenje, da vzdržujemo takšne pogoje, ki bodo gospodarstvu še naprej omogočali nadpovprečno gospodarsko rast glede na EU," je nalogo vlade strnil Počivalšek.

"Verjamem, da nam solidno gospodarsko stanje omogoča, da naslovimo vse te ukrepe, s katerimi lahko pridemo do cilja, ki vključuje 50 milijard evrov izvoza, 60.000 evrov dodane vrednosti in 25.000 evrov bruto povprečne letne plače do leta 2025," je dodal.

Premier Šarec je srečanje prav tako označil kot konstruktivno. Gospodarstveniki so vladi po njegovih besedah namenili nekaj pohval, imajo pa tudi še precej pričakovanj.

Ta se med drugim nanašajo na davek na dobiček, ki bi ga gospodarstveniki pričakovano radi znižali, tudi po Šarčevih besedah pa je še vedno precej nižji kot v tujini. "Tako da to vprašanje ni tako pereče, kot so nekateri prikazovali," je dodal. Med pričakovanji gospodarstvenikov je tudi on izpostavil zmanjšanje birokratskih ovir in postopno izključitev dodatkov iz minimalne plače.

Po Šarčevih trditvah so se udeleženci dogovorili, da bodo konstruktivni pristop k načrtovanim spremembam ohranili tudi v prihodnje. "Nikoli ne moremo biti zadovoljni s stanjem. Vedno moramo težiti k temu, da je še boljše," je dodal.

Bo pa morala vladajoča politika še naprej težiti tudi k temu, da bo imela Slovenija uravnotežene javne finance. Napovedana nižja gospodarska rast kot lani in predlani vlade po Šarčevih zagotovilih ne skrbi. Želi si, da bi ostala na čim višji ravni, je pa vlada pripravljena tudi na to, da se zniža.