STA novice / Noveli zakonov o državnem tožilstvu in o odvetništvu pripravljeni za obravnavo na seji DZ

Pri noveli zakona o državnem tožilstvu gre za uskladitev in prilagoditev veljavnega zakona z evropsko uredbo, ki vzpostavlja Evropsko javno tožilstvo (EJT). To je predvideno kot nadnacionalni tožilski organ, ki bo neodvisno od političnih interesov držav članic zagotovil učinkovit kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj, s katerimi se posega v finančne interese oz. proračun EU.

Vladni predlog novele določa pogoje in postopek za določitev nabora kandidatov za evropskega tožilca; po uredbi bo namreč vsaka država članica predlagala za to mesto tri kandidate. Prav tako se z novelo določa postopek predlaganja kandidatov za evropskega delegiranega tožilca; ti bodo v imenu EJT delovali v svojih državah.

Člani odbora so predlog novele podprli, pri čemer so z večino glasov zavrnili predlog dopolnila SDS, po katerem bi k listi kandidatov za evropskega tožilca in predlogu kandidatov za evropske delegirane tožilce predvideli tudi soglasje DZ. Po njihovem predlogu bi moral DZ podati soglasje v 14 dneh po prejemu obvestila pravosodnega ministrstva. Če pa tega v tem roku ne bi storil, bi se štelo, da je soglasje podano.

Kot je dejal Dejan Kaloh (SDS), gre za zelo pomembne funkcije. Da se o kandidatih zanje v DZ opravi razprava, pa bi bilo po njegovih besedah še kako pomembno, ko bi šlo za kandidature sodnikov. Novela zakona namreč razširja mirovanje sodniške funkcije tudi na primere imenovanja sodnika za evropskega glavnega tožilca.

Kaloh je pri tem izpostavil udeležbo določenih sodnikov na strankarskih piknikih, pri čemer, kot je opozorila njegova strankarska kolegica Anja Bah Žibert, sodnikom zakon in njihov kodeks jasno narekujeta nepristranskost.

Po besedah predstavnika vrhovnega državnega tožilstva Aleša Butale bi bilo v nasprotju z namenom uredbe, če bi v zakonu predvideli, da je potrebno soglasje DZ kot političnega organa. Gre namreč za institucijo, ki zahteva popolno neodvisnost od državnih organov posamezne države.

S tem sta soglašala Maša Kociper (SAB) in Jani Möderndorfer (SMC). O pravnih strokovnjakih naj odločajo pravni strokovnjaki, je dejal Möderndorfer. Da bodo kandidate potrdili na predvidenih strokovnih telesih, je izpostavila tudi Kociprova, ki se je zdi nesprejemljivo, da bi nato njihovo ustreznost preverjal DZ. Oba pa sta menila, da to, na kakšnem pikniku je bil nekdo, ne more biti kriterij za presojo.

Željko Cigler (Levica) je izpostavil pomisleke glede samega EJT in poudaril, da nasprotujejo težnjam po krepitvi "policijske države". Ker vse države ne bodo sodelovale, pa so skeptični tudi do učinkovitosti EJT. Nasprotno pa je Iva Dimic (NSi) izrazila podporo projektu EU. Strinjala se je, da mora biti ta institucija neodvisna, a ko gre za imenovanje predstavnikov države v najvišjem možnem merilu, se ji zdi prav, da je o tem seznanjen DZ.

Skoraj brez razprave pa se je odbor danes opredelil do predloga novele zakona o odvetništvu, s katero se možnost opravljanja storitev in opravljanje odvetniškega poklica na trajni podlagi s samozaposlitvijo ali redno zaposlitvijo v Sloveniji določa tudi za državljane članic Evropskega gospodarskega prostora in Švice.

Po besedah pravosodne ministrice Andreje Katič namreč Slovenijo na področju odvetništva zavezujeta dve direktivi. Veljavni zakon o odvetništvu ju je v slovenski pravni red sicer prenesel že s prejšnjo novelo zakona o odvetništvu. Ko so se k direktivama pridružile še članice Evropskega gospodarskega prostora in Švica, pa je bilo treba možnost opravljanja storitev in opravljanje poklica tujega odvetnika na trajni podlagi s samozaposlitvijo ali redno zaposlitvijo v Sloveniji določiti tudi za državljane teh držav, je pojasnila.

Povedala je še, da je Slovenija julija lani na to neskladnost opozorila tudi Evropska komisija. Predlaganim rešitvam na odboru ni nihče nasprotoval, so pa člani na predlog koalicije sprejeli več dopolnil, ki sledijo nomotehničnim pripombam parlamentarne zakonodajno-pravne službe.

Katičeva je članom odbora danes predstavila tudi aktivnosti za ureditev razmer v slovenskih zaporih.

Med drugim je izrazila zadovoljstvo, da je vlada odobrila 30 dodanih kvot za zaposlitev pravosodnih policistov, tako da trenutno poteka 50 postopkov. Po njenih besedah se je bistveno izboljšalo tudi sodelovanje med zaposlenimi v sistemu ter dialog s sindikati, oblikovati pa so začeli akcijski načrt oz. prioritete vlaganj v infrastrukturo ter opremo.