STA novice / Poslanci ob sprejemanju novele energetskega zakona predvsem o prihodnjih virih energije

Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Bojan Kumer je spomnil, da je sprejem novele pomemben tako za državo kot državljane. Še posebej pomembno pa je, ker Evropska komisija Sloveniji očita nepravilen prenos evropskih direktiv v slovenski pravni red. "Verjamemo, da predlog državljanom, okolju in energetskemu sektorju prinaša veliko dobrega," je dejal.

Vlada želi z novelo energetskega zakona med drugim v slovenski pravni red prenesti določila direktiv o energetski učinkovitosti in o energetski učinkovitosti stavb, zaradi katerih je Slovenija že dobila opomin Evropske komisije - ni namreč v celoti izpolnila obveznosti, da morajo biti energetske izkaznice za stavbe, v katerih se na skupni uporabni tlorisni površini nad 250 kvadratnih metrov pogosto zadržuje javnost, prikazane na vidnem mestu in jasno opazne javnosti.

Novela bo poleg tega skladno z odločbo ustavnega sodišča na novo uredila postopek plačila denarne odškodnine zaradi gradnje energetske infrastrukture, s spremembami pa bodo tudi opredelili, da se zagotavljanje primarne regulacije uvršča med plačljive sistemske storitve. Tako bodo izvajalci te storitve - predvsem hidroelektrarne, Termoelektrarna Toplarna Ljubljana in Termoelektrarna Šoštanj (Teš) - lahko zanjo dobili plačilo.

S predlaganim dopolnilom želijo koalicijske stranke namreč iz zakona črtati naštevanje sistemskih storitev, ki jih je dolžan zagotavljati sistemski operater. Želijo, da se izraz uporabi za vse sistemske storitve, posebej pa v prvem koraku za primarno regulacijo, ki je trenutno splošno obvezna brez integralnega nadzora in tekočega planiranja in kot taka ni optimalno zanesljiva in ustrezna glede na stabilnostne razmere v omrežju.

"Enkrat bo treba rešiti vprašanje sistemskih storitev, da bomo lahko gradili na razvoju. Če nekdo nekaj nudi, je pošteno, da se to tudi plača, vendar pa cena za to ne sme biti prenesena na končnega uporabnika," je dejal Franc Rosec (SDS), ki je napovedal, da poslanci največje parlamentarne stranke temu predlogu ne bodo nasprotovali.

Da je primarna regulacija potrebna in nekaj stane, se je strinjal Matej Tonin (NSi), ki pa je ob tem ocenil, da te storitve doslej nismo plačevali, ker so družbe, ki so to izvajale, kot je recimo Termoelektrarna Šoštanj, imele pozitivne rezultate, sedaj pa imajo izgube in bo zato potrebno plačevanje.

Luka Mesec (Levica) je dejal, da imamo v Sloveniji enega bolj robustnih energetskih sistemov, zato ne vidi potrebe za plačevanje primarne regulacije. Če bo primarna regulacija postala plačljiva, se bodo stroški, ki še niso znani, prevalili na končne uporabnike, je ocenil.

Poslance pa je pozval, da podprejo njihov predlog o spremembi pojma potrdilo o izvoru pri električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. "Kot Mariborčan si želim kupovati energijo mariborskega izvora," mu je odgovoril Andrej Rajh (SAB). Ob tem pa je opozoril, da je slovenski sitem energetike pred številnimi izzivi in zavedati se moramo, da se bo do leta 2050 70 odstotkom proizvodnih virov iztekla življenjska doba.

Poslanec Dušan Šiško (SNS) pa se je spraševal, zakaj v Sloveniji ni zaživela akcija Zelena energija in kaj je šlo narobe, da se pri obnovljivih virih energije vedno znova zapleta. "Jasno si moramo odgovoriti na vprašanje, kakšno energijo bomo v prihodnje proizvajali in distribuirali kupcem," pa je pozvala Mateja Udovč (SMC).