STA novice / LOKALNE VOLITVE: Od prejšnjih volitev več popravkov zakonodaje, temeljna pravila ostajajo (tema)

Popravljen izračun povprečnine, a občine še naprej opozarjajo na razkorak s stroški

Temeljna pravila, po katerih deluje in se financira lokalna samouprava, se bistveno niso spremenila. Glavni vir financiranja občin ostaja povprečnina, so pa njen izračun v začetku lanskega leta nekoliko popravili z novelo zakona o financiranju občin.

Izračun še vedno temelji na stroških za pretekla štiri leta, a ob tem določa, da se upošteva tudi povprečje medletne rasti teh stroškov v omenjenem obdobju. Za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, pa se tem od leta 2024 namenja dodatna sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, letos približno 54 milijonov evrov, v prihodnjem okoli 57 milijonov evrov.

A v občinah opozarjajo, da povprečnina še vedno ne sledi dejanskim stroškom, med glavnimi razlogi za rast stroškov pa izpostavljajo plačno reformo v javnem sektorju in višjo minimalno plačo, kot tudi višje stroške energentov ter posledično blaga in storitev.

Ob nedavnem sprejemanju rebalansa državnega proračuna so njihovim pozivom prisluhnili in z dopolnilom koalicije, ki ga je podprla tudi vlada, povprečnino za letos dvignili za 10 evrov na 845 evrov prebivalca.

Od zadnjih volitev povprečnina višja za 200 evrov, za prihodnje leto še v usklajevanju

S tem se je povprečnina od leta 2022, ko so potekale zadnje redne lokalne volitve in je znašala 645 evrov, postopno dvignila skupaj za 200 evrov na prebivalca. Kakšna bo višina sredstev, ki jih bodo za izvajanje zakonskih nalog imela na voljo novoizvoljena občinska vodstva v prihodnjem letu, zaenkrat še ni povsem jasno, saj proračunski dokumenti še niso sprejeti.

V predlogu zakona o izvrševanju državnih proračunov za prihodnji dve leti je za zdaj upoštevan znesek 835 evrov, kot je bil dogovorjen v lanskem letu, a so na finančnem ministrstvu za STA pojasnili, da bodo v pogajanjih z združenji občin višino povprečnine za leti 2027 in 2028 še prilagodili.

Če bi sledili predlogu Skupnosti občin Slovenije in Združenju mestnih občin, bi bila precej višja, v prihodnjem letu 960,60 evra, leto zatem 1002,38 evra, po predlogu Združenja občin Slovenije pa še nekoliko več, in sicer bi v letu 2027 znašala 973,52 evrov, leta 2028 pa 1020,86 evrov.

Občine z novimi možnostmi zadolževanja, prenovljeni kazalniki razvitosti

V zadnjem mandatu je bila uvedena tudi možnost izdaje občinskih obveznic in zadolževanja v tujini pri mednarodnih razvojnih bankah, možni obseg zadolževanja pa je bil z 10 povečan na 15 odstotkov. Ministrstvo za finance sicer še ni prejelo nobene vloge za izdajo soglasja k tovrstnemu zadolževanju. Prav tako niso zaznali vprašanj ali zanimanja občin za te oblike zadolževanja. Iz podatkov, o katerih poročajo občine, na 8. oktober pa izhaja, da je nad desetimi odstotki zadolženih šest občin.

Obenem so z isto novelo na novo določili kazalnike razvitosti občin, s plačno reformo pa so se tudi bistveno izboljšale županske plače. V začetku letošnjega leta so v noveli zakona o lokalni samoupravi za poklicne župane tudi primerljivo s poslanci uredili prejemanje nadomestila plače po prenehanju funkcije. A na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj pojasnjujejo, da so pravice po prenehanju mandata za župane v določenem obsegu veljale že pred tem.

Je pa s spremembo zakonodaje v začetku letošnjega leta DZ za lokalne funkcionarje na novo določil pogoj nekaznovanosti in kot omejitev pri kandidiranju ter razlog za prenehanje mandata določil pravnomočno obsodbo na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Omejitev pri kandidiranju velja še pet let po prestani kazni oz. potem, ko je bila ta odpuščena ali zastarana.

Pri tokratnih volitvah te omejitve sicer še ne upoštevajo, saj so z zakonom, uveljavljenim konec februarja, predvideli, da se bo določba prvič uporabljala na volitvah, ki bodo razpisane najmanj leto dni po uveljavitvi zakona.