STA novice / Državni svet z negativnim mnenjem na predlagana proračuna za leti 2020 in 2021 (dopolnjeno)

Svetniki, tako predstavniki lokalne samouprave kot interesnih skupin, so tokrat skoraj enotno podprli negativno mnenje k proračunskim dokumentom. Med drugim pogrešajo strateški razmislek o nadaljnjih aktivnostih in ukrepih države, ki bi upoštevali realne potrebe v družbi.

Če bo v državnem zboru proračun sprejet, si lahko obetajo veto DS, je bil na koncu seje jasen predsednik DS Alojz Kovšca: "Glede na današnje glasovanje in trdnost vseh ne glede na ideološko podstat in pripadnost posameznim interesnim skupinam je to že kar očitno in jasno."

V razpravi na današnji seji so vsi po vrsti poudarjali, da sta predloga proračunov premalo razvojno naravnana. Kot so zapisali v mnenje, so namreč investicije v infrastrukturo na področju kulture, šolstva (šole in vrtci), sociale (domovi za starejše) ali državnih cest podhranjene.

Opozorili so na prenizka sredstva za financiranje občin. DS tako ne podpira predloga zakona o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021, s katerim se določa višina povprečnine. Menijo, da je določena prenizko in ne zagotavlja financiranja dejanskih stroškov občin.

Svetnik Oskar Komac je proračunski paket ocenil kot "tehnični akt brez barve, vonja in okusa". Zato je predlagal širši strateški posvet v DS o fiskalnem pravilu in njegovi oviralni vlogi pri razvoju.

Kot je bilo slišati na današnji seji, občine ne morejo varčevati v nedogled. Čeprav je povprečnina najvišja v zadnjih letih, pa so tudi stroški občin najvišji doslej. Veljavni sistem financiranja občin pa tudi ne upošteva raznolikosti posameznih skupin občin, kar je bilo še posebej očitno pri dvigu plač v javnem sektorju, saj imajo večje občine z več javnimi zavodi več stroškov kot manjše občine.

Svetnik Milan Ozimič je dejal, da se znova obeta neustrezno financiranje občin, ki tako "ostajajo edini proračunski uporabnik, za katerega še kar velja Zujf. Nedopustno."

Po mnenju svetnikov je neučinkovito tudi črpanje evropskih kohezijskih sredstev aktualne finančne perspektive, nujno pa je zagotoviti dodatna sredstva predvsem kulturnemu sektorju in visokemu šolstvu. Svetniki tudi menijo, da bi morali pripraviti izračune, da bi z ustrezno davčno politiko in posledično večjo konkurenčnostjo slovenskega gospodarstva postopoma povečali proračunske prihodke za razvoj in odplačilo dolga države.

Kot problematično izpostavljajo tudi financiranje državne cestne infrastrukture v občinah, kjer še zdaj ni jasno, ali se bodo projekti, ki so bili pripravljeni in vključeni v načrt razvojnih programov za 2019, a ostajajo nerealizirani zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, v naslednjem letu dejansko izvajali.