STA novice / V novem letu bo na BDP vplivalo tudi pet delovnih dni več

V naslednjem letu bodo za razliko od letos ob koncu tedna Prešernov dan 8. februar, podaljšani praznik dela 2. maj, Marijino vnebovzetje 15. avgust, dan reformacije 31. oktober, dan spomina na mrtve 1. november ter dan samostojnosti in enotnosti 26. december. Po drugi strani pa bo za razliko od letos med tednom dan upora proti okupatorju 27. april.

Tudi ob upoštevanju zadnjih podatkov, ki vključujejo krepko gospodarsko rast minulih let, ocena vpliva enega dodatnega delovnega dne ostaja 0,1 odstotne točke, so za STA zapisali na statističnem uradu.

Za toliko bi se torej v povprečju dodatno povečal BDP v primeru enega dodatnega delovnega dne. To sicer velja ob predpostavki nespremenjenih ostalih pogojev, ne glede na to, kje v letu se ta dan nahaja in za kateri dan v tednu gre.

Vendar pa za poljubno večje število delovnih dni na statističnem uradu zaradi zmanjševanja mejne učinkovitosti ne morejo trditi, da bo vpliv povečanja za vsak dodatni delovni dan enak.

V vsakem primeru je pričakovati blagodejen učinek večjega števila delovnih dni na rast, ki pa ga bodo po drugi strani uravnotežila razna tveganja, kot so npr. nadaljnje umirjanje zunanjega povpraševanja zaradi trgovinskih napetosti in negativni vplivi negotovosti v zunanjem okolju na predelovalno dejavnost ter druge sektorje gospodarstva.

Napovedi domačih in tujih mednarodnih ustanov za rast slovenskega gospodarstva v letu 2020, ki vključujejo tudi učinek večjega števila delovnih dni, se gibljejo med 2,5 in tremi odstotki.