STA novice / Varuh pri ustavni presoji ureditve pokopa žrtev na Žalah izpostavlja dostojanstvo in pravice svojcev

Mestna občina Ljubljana (Mol) je septembra na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev z zahtevo za zadržanje izvajanja. Menijo namreč, da je izpodbijana ureditev, ki med drugim določa prenos in pokop žrtev iz prikritih vojnih grobišč na Žalah, v neskladju z več členi ustave in mednarodnimi akti.

Kot zatrjujejo, izpodbijana ureditev izključuje Mol iz odločanja o trajni uporabi pokopališča Žale in ji onemogoča učinkovito izvrševanje izvirnih pristojnosti. Prav tako bistvena vprašanja brez zadostnih zakonskih meril in omejitev prepušča podzakonskemu urejanju pristojnega ministrstva. Izpodbijana ureditev pa je po mnenju Mol tudi v nasprotju z Evropsko listino lokalne samouprave, ker posega v samostojnost in polnost pristojnosti Mol ter ker ji država ob sprejemanju novele ni omogočila pravočasnega in primernega posvetovanja, so za STA pojasnili v službi za pravne zadeve mestne uprave Mola.

Varuh človekovih pravic medtem opozarja, da vprašanja dokončnega pokopa žrtev vojnega in povojnega nasilja ni mogoče obravnavati zgolj kot spora o pristojnostih med državo in občino. V ponedeljek je ustavnemu sodišču posredoval neodvisno intervencijo v postopku, ki ga je zaradi zakonske ureditve pokopa žrtev iz prikritih vojnih grobišč na Žalah sprožila Mol, so v današnjem sporočilu zapisali pri Varuhu.

Varuh poudarja, da z intervencijo ne izraža podpore nobeni od strani v postopku, prav tako ustavnemu sodišču ne predlaga konkretne odločitve. Mnenje je ustavnemu sodišču poslalo za primer, da bi to presodilo, da je župan upravičeni predlagatelj zahteve za oceno ustavnosti in da so izpolnjeni procesni pogoji za njeno vsebinsko obravnavo.

Kot poudarja, so v središču obravnavane zadeve ljudje, katerih usoda, identiteta ali kraj pokopa po več kot osemdesetih letih še vedno niso dokončno razjasnjeni, in njihovi svojci, ki čakajo na odgovore o usodi svojih bližnjih. Številni svojci na razjasnitev usode svojih bližnjih čakajo že več kot osemdeset let. "Zaradi njihove starosti lahko nadaljnje odlašanje pomeni, da dokončnega pokopa ne bodo dočakali. Takšnih posledic ni mogoče odpraviti niti s poznejšo ugodno sodno odločitvijo," so med drugim zapisali.

Varuh zato meni, da mora ustavno sodišče pri morebitnem odločanju o začasnem zadržanju izpodbijanih določb upoštevati tudi posledice nadaljnjih zastojev za svojce. Hkrati mora pretehtati morebitne težko popravljive posledice izvrševanja zakona, zlasti če bi to povzročilo nepovratne posege v občinski prostor ali zahtevalo ponovno premeščanje posmrtnih ostankov.

Kot tudi poudarja, ima lahko skupni kraj pokopa žrtev iz prikritih grobišč poseben nacionalni pomen, ki presega običajno izvajanje lokalne pokopališke dejavnosti. Vendar nacionalni pomen naloge državi ne daje neomejenih pooblastil za poseganje v pristojnosti občine.

"Zakonska ureditev mora zato jasno razmejiti odgovornosti države in lokalne skupnosti, zagotoviti njuno ustrezno sodelovanje ter spoštovati načelo sorazmernosti. Varuh opozarja, da je treba razlikovati med ustavno dopustnostjo zagotavljanja dostojnega pokopa kot državne naloge in ustavno dopustnostjo konkretnega načina njenega izvajanja na občinskem pokopališču," so še zapisali pri varuhu.