STA novice / Poskus sporazumnega reševanja problematike kreditov v švicarskih frankih ni uspel

Ministrstvo je na podlagi dialoga med obema združenjema v zadnjih mesecih pripravilo predlog sporazumne rešitve problematike. Združenje Frank je po njihovih navedbah načeloma sprejelo predlagane pogoje poravnave z nekaterimi dopolnitvami, Združenje bank Slovenije pa ne.

Na tej podlagi na ministrstvu ugotavljajo, da sporazuma v obliki kompromisne rešitve ni mogoče doseči, zato zaključujejo vlogo mediatorja v tej zadevi.

Spomnili so, da so v preteklih mesecih, po jesenski zavrnitvi zakona za konverzijo posojil v frankih, ki ga je ob podpori Združenja frank v DZ vložil državni svet, vložili vnovičen napor v poskus reševanja problematike in večkrat preučili vse predloge Združenja frank za sistemsko rešitev problematike, tudi omenjeni zakonski predlog.

Na ministrstvu vztrajajo pri stališču, da je za obe strani dogovorna rešitev, npr. v okviru zakonodaje, ki ureja zunajsodno reševanje potrošniških sporov, primernejša kot sistemski posegi v civilnopravna razmerja.

Ministrstvo je, kot so zapisali, v prizadevanjih, da se banke in kreditojemalci dogovorijo za kompromisno rešitev, izhajalo iz pravnih zadržkov do poseganja v sklenjena pogodbena razmerja z zakonom, obenem pa tudi iz razumevanja stiske posameznikov, ki so najeli posojila v frankih.

Njihova ocena je bila, da je kompromis možen le, če bosta obe strani pristopili k dogovoru kot neke vrste poravnavi. Ker je med združenjema kljub pogovorom ostal razkorak glede nekaterih temeljnih konceptualnih vprašanj, so, kot so navedli, dodatno pripravili še nekaj predpostavk in pogojev kompromisne rešitve.

A ker predlaganih pogojev poravnave nista sprejeli obe združenji, je ministrstvo presodilo, da v nadaljevanju ne more več posredovati med združenjema. Ostaja pa tako še naprej odprta možnost sodnega uveljavljanja kršitve pojasnilne dolžnosti bank ali obstoja nepoštenih pogojev kreditiranja potrošnikov.

So pa na ministrstvu dodali, da bodo v primeru, da bo znova vložen predlog zakona o konverziji posojil v frankih v evrske, vladi predlagali, naj zakonskemu posegu ne nasprotuje. Ne nameravajo pa na ministrstvu sami pripravljati predloga zakona, in to zaradi omenjene ocene, da sta bodisi sporazumno reševanje bodisi sodna pot ustreznejša načina reševanja problematike.

Posojila v frankih so banke, v največji meri tiste v tuji lasti, odobravale večinoma v obdobju med letoma 2004 in 2008, in so številne posojilojemalce zaradi občutne rasti tečaja franka, še posebej po odločitvi švicarske centralne banke januarja 2015, da ne bo več vzdrževala zgornje meje tečaja, pahnile v težak finančni položaj.

Posojilojemalci so proti bankam z argumentom neizpolnjene pojasnilne dolžnosti o tveganjih, povezanih s tovrstnimi krediti, in celo zavajanja sprožili številne sodne postopke za ugotovitev ničnosti posojilnih pogodb. Kljub zdaj že precej jasni sodni praksi Sodišča EU na tem področju praksa slovenskih sodišč ostaja različna, predvsem pa so postopki dolgotrajni in dragi.