STA novice / V tožilskih vrstah številne pripombe na vladno uredbo o sodelovanju med tožilstvom in policijo (ozadje)

Vlada je sredi oktobra izdala novelo uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj. Ta vstopa v veljavo danes in med drugim določa, da državni tožilec z obveznimi navodili ne more poseči v odločitev policije glede 48-urnega policijskega pridržanja. Med drugim določa tudi, da mora tožilec obvezna navodila, ki jih daje drugim pristojnim organom in institucijam, pisno utemeljiti, kar je minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz v nedavnem pogovoru za POP TV med drugim utemeljil z interesom obveščanja javnosti in sledljivostjo odločitev policije in tožilstva.

Policija za učinkovitejše operativno sodelovanje, tožilci opozarjajo na neskladje z zakonodajo

Medtem ko na policiji podpirajo napore deležnikov v smeri krepitve učinkovitejšega operativnega sodelovanja v predkazenskem postopku, pa imajo v tožilskih vrstah na spremenjeno uredbo številne pripombe. Kot opozarjajo, spremenjena uredba spreminja razmerja med policijo in tožilstvom na način, ki je v nasprotju z zakonsko ureditvijo, kot podzakonski akt pa posega tudi v obstoječo zakonsko ureditev.

V Društvu državnih tožilcev Slovenije in na vrhovnem državnem tožilstvu so spomnili, da je skladno z zakonom o kazenskem postopku (ZKP) gospodar predkazenskega postopka državni tožilec. Zakon tako določa, da mora policija ob odvzemu prostosti takoj obvestiti državnega tožilca, ta pa lahko policiji da obvezna navodila, ki jih mora policija upoštevati, so izpostavili v odgovorih za STA.

Dodali so, da zakon o kazenskem postopku vladi sicer dovoljuje, da podrobneje določi, kako, kdaj in v katerih primerih državni tožilec usmerja delo policije ter kako ga policija obvešča. Ne dovoljuje pa ji, da bi policijo razbremenila dolžnosti upoštevanja navodil državnega tožilca.

"Spremenjena uredba, ki jo je vlada sprejela na podlagi tega zakona, določa, da policiji ni več treba upoštevati obveznih navodil državnega tožilca glede trajanja pridržanja osumljenca. S tem uredba kot podzakonski akt posega v ureditev, ki jo določa zakon," so opozorili na tožilstvu.

Tudi v Društvu državnih tožilcev Slovenije ocenjujejo, da je sprememba uredbe nepotrebna, z vidika hierarhije pravnih aktov pa tudi v očitnem nasprotju z zakonom o kazenskem postopku in s tem nezakonita. Spomnili so tudi na določilo zakona o državnem tožilstvu, ki izrecno določa, da je državni tožilec pri opravljanju državnotožilske službe samostojen in vezan na ustavo in zakon.

Na tožilstvu so spomnili tudi, da mora policija v času 48 urnega pridržanja zbrati dovolj dokazov, da je podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kar je višji dokazni standard od utemeljenih razlogov za sum. Šele ko je ta dokazni standard dosežen in je hkrati izpolnjen tudi priporni razlog, lahko državni tožilec predlaga odreditev pripora in uvedbo kazenskega postopka, so izpostavili.

"Če policija v času pridržanja ne zbere dovolj dokazov za utemeljen sum, je državni tožilec v praksi doslej praviloma izdal navodilo za odpravo pridržanja osumljenca. Policija mora takšno navodilo upoštevati. Omenjena sprememba uredbe pa odpravlja prav to obveznost policije," so pojasnili.

Dodatna pisna navodila po mnenju tožilcev zgolj dodatno administrativno breme

V zvezi s spremembo, ki tožilcu nalaga obveznost sestave pisno obrazloženih navodil policiji, v društvu menijo, da to v ničemer ne bo pripomoglo k večji transparentnosti predkazenskega postopka, pač pa predstavlja zgolj dodatno administrativno breme za državnega tožilca.

Spomnili so, da so tožilci po določilih državnotožilskega reda že sedaj dolžni pisno evidentirati svoje aktivnosti in usmeritve, ki jih dajejo v okviru dežurne službe. "Zato ne drži navedba, da bi to omogočilo sledljivost odločitev, saj, kot rečeno, to omogoča že dosedanja ureditev," so izpostavili.

Na vrhovnem državnem tožilstvu dodatno opozarjajo, da predkazenski postopki niso javni. Obveščanje javnosti o teh postopkih mora zato potekati tako v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov kot tudi z zakonom o varstvu obravnavanja osebnih podatkov na področju kaznivih dejanj, so izpostavili. Dodali so, da je bila sledljivost odločitev policije in tožilstva zagotovljena že pred spremembo uredbe.

Enotni v pričakovanju, da tožilci in policisti delo opravljajo strokovno

Na tožilstvu in v društvu sicer ocenjujejo, da je sodelovanje med policijo in tožilstvom na operativni ravni dobro in korektno in temelji na spoštovanju ustave in zakonov. "Tako tožilci kot policisti moramo svoje delo opravljati strokovno in zakonito," so izpostavili v društvu. Na tožilstvu dodajajo, da oba organa morebitne težave rešujeta sproti, te pa po njihovi oceni "tudi niso takšne, da bi zahtevale spremembo uredbe".

Kot so tudi navedli na tožilstvu, so na predlog spremembe uredbe, ki jim ga je ministrstvo za pravosodje posredovalo v mnenje, pripravili obsežne pripombe, ki pa niso bile upoštevane. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo pa jih v zvezi s predlogom spremembe uredbe ni kontaktiralo, so dodali.

Na policiji ocenjujejo, da na izvajanje predpisov v praksi v največji meri vpliva strokovnost in profesionalnost sodelujočih ter njihova odločenost za skupno doseganje ciljev zoper kriminaliteto.