STA novice / Odbor prikimal noveli zakona o kmetijskih zemljiščih

Kot je v imenu vlade pojasnil kmetijski minister Janez Cigler Kralj, so spremembo zakona pripravili, ker je kmetijstvo podvrženo številnim pretresom, od geopolitičnih stanj, podnebnih sprememb, naravnih nesreč in bolezni, zaradi česar se sooča s številnimi nihanji. "To povečuje tveganje za opuščanje kmetovanja in neobdelanost površin. Predlog zakona omogoča, da se uporabijo sredstva iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti zemljišč za ukrep pomoč zaradi resne motnje v poslovanju," je dejal na današnji izredni seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost.

Mehanizem Evropske komisije, ki je namenjen za blažitev draginje mineralnih gnojil in goriv, za Slovenijo v ta namen predvideva 2,7 milijona evrov, pri čemer pa država lahko ta sredstva poveča za do 200 odstotkov, kar bo Slovenija tudi naredila, je dejal Cigler Kralj. Za ta namen je tako za letos predvidenih do 5,4 milijona evrov, medtem ko se v prihodnjih treh letih predvideva do 1,5 milijona evrov letno.

V opoziciji so se strinjali, da je kmetom treba ob naravnim nesrečam pomagati, a so menili, da se ne bi smelo posegati in prazniti namenskega sklada za razvoj kmetijskih zemljišč, ampak bi se morala zagotoviti iz vladnega proračuna. Prav tako so menili, da bi bila za pomoč potrebna višja sredstva glede na to, da je škoda zaradi suše ocenjena na preko 200 milijonov evrov.

"Če bomo denar, ki je namenjen varovanju in izboljševanju kmetijskih zemljišč, porabljali za reševanje trenutnih kriz, ne da bi zagotovili dodatne vire financiranja, potem ne rešujemo prihodnosti slovenskega kmetijstva, rešujemo zgolj trenutne težave sedanje vlade," je menila Jana Jerman (Svoboda).

Z njo je soglašal tudi Vladimir Šega. "V Levici menimo, da bi morala vlada krizno pomoč financirati iz splošnega proračuna, pregledno in jasno, z določenimi omejitvami, sredstva od odškodnin pa ohraniti za njihov prvotni namen. Ker kmetijstvo ne potrebujejo pomoči zgolj v času krize, potrebujejo tudi vlaganja," je dejal. Ta sredstva so prvotno namenjena namakanju, odpravljanju zaraščanja, komasacijam in drugim ukrepom, ki omogočajo boljšo obdelavo zemlje in večjo odpornost kmetijstva.

"Pet milijonov ni majhen znesek, če pa govorimo o 233 milijonih škode po suši, pa je majhen znesek," je dejal Tomaž Lah (Svoboda). Po njegovi oceni v predlogu tudi manjkajo kriteriji, kako se bo ta denar razdelil.

Opozicija je izrazila tudi skrb, da bo zaradi sprejetja te novele manj denarja namenjenega za izgradnjo namakalnih sistemov, pri čemer jim je Cigler Kralj zagotovil, da tako izgradnja namakalnih sistemom kot tudi odpravljanje zaraščanja ne bosta prizadeta.

V koaliciji so medtem prepričani, da gre zakon v pravo smer. Tomaž Lisec (SDS) je izrazil prepričanje, da predlog novele predstavlja dober nastavek za vse naslednje krizne razmere, ki se bodo dotikale kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Njegov strankarski kolega Jožef Lenart pa je izpostavil, da gre za manjšo dopolnitev zakona, ki bo pripomogla k stabilnosti kmetijstva.

"Če kmetu zdaj ne bomo pomagali, bo zaraščenih zemljišč še več. Ko kmeta prizadenejo določene težave, takrat pomoči rabi čim prej," pa je bila jasna Mojca Žnidarič (Demokrati).

Janez Beja (Nsi, SLS, Fokus) pa je poudaril, da je za kmeta vsak evro pomemben.

Predlog, ki ga je danes podprlo devet poslancev, medtem ko jih je bilo šest proti, je šel v DZ po skrajšanem postopku. Poslanci bodo o njem predvidoma glasovali na četrtkovi izredni seji.