STA novice / V SMC za avtentično razlago člena interventnega zakona za sanacijo bolnišnic

V skladu z interventnim zakonom je namreč 15 bolnišnic konec novembra 2017 prejelo skupaj skoraj 136 milijonov evrov za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in za plačilo posojil. Gre za bolnišnice, ki so konec leta 2016 izkazovale akumulativni minus, iz proračuna pa so prejele 80 odstotkov tega minusa.

Omenjeni člen zakona, glede katerega v SMC predlagajo avtentično razlago, pa določa, da lahko bolnišnice sanacijska sredstva porabijo za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev, za plačilo posojil v okviru enotnega zakladniškega računa države in likvidnostnih posojil pri komercialnih bankah. Če bolnišnica sredstev ne porabi na ta način, pa jih mora v 15 dneh vrniti v državni proračun.

Proračunski inšpektorji so lani ugotovili, da morajo splošne bolnišnice Trbovlje, Slovenj Gradec, Celje ter Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj vrniti del teh sredstev, saj da jih niso porabili namensko. Te bolnišnice so namreč plačevale tudi račune s poznejšim datumom zapadlosti od 30. novembra 2017, to je dan, ko so bolnišnice prejele sredstva. Onkološki inštitut Ljubljana pa je moral v celoti vrniti sredstva, saj na ta datum niso imeli zapadlih neporavnanih obveznosti.

Omenjeni člen zakona datuma, ki bi opredelil zapadlost računov, ne določa. Tega sta določili ministrstvi za finance in zdravje leto in pol po uveljavitvi zakona.

Po mnenju poslancev SMC je nujno, da zakonodajalec z avtentično razlago jasno opredeli, kaj se šteje kot namenska poraba sredstev z vidika časovne komponente ob upoštevanju enakih pogojev za vse bolnišnice. Po njihovem mnenju bi bila pravilna razlaga ta, da namenska poraba pomeni poplačilo zapadlih obveznosti za opravljanje javne službe od dne pridobitve enkratnih transfernih sredstev za pokrivanje presežkov odhodkov nad prihodki iz preteklih let, do njihove porabe, ki ni časovno omejena.

Vseh pet bolnišnic se je pritožilo na odločitev inšpektorjev, vlada je pritožbe zavrnila. Onkološki inštitut je dobre tri milijone evrov že lani vrnil v proračun, ostali morajo vrniti skupaj 1,8 milijona evrov.

V trboveljski bolnišnici so za STA napovedali, da bodo zaradi odločitve inšpektorjev in vlade šli v upravni spor. Tudi direktor kranjske porodnišnice Marko Breznik je pojasnil, da redno razmišljajo o možnosti, da bi na sodišču preverili pravilnost odločitve o vračanju dela sredstev.

V slovenjgraški bolnišnici so že pred tedni napovedali, da bodo izkoristili vsa pravna sredstva, da denar dobijo nazaj. V celjski bolnišnici pa se na sredino odločitev vlade, ki je zavrnila pritožbe bolnišnic, še niso odzvali.

Inšpektorat za nadzor proračuna je sicer opravil nadzore porabe sanacijskih sredstev v vseh 15 bolnišnicah, ki so prejele denar. Poleg omenjenih petih bolnišnic namerava inšpektorat opraviti dodatni nadzor v Splošni bolnišnici Izola, saj so naknadno ugotovili, da za to obstajajo utemeljeni razlogi. V tej bolnišnici so namreč izvedli nadzor porabe sredstev, še preden sta ministrstvi določili 30. november 2017 kot presečni datum za zapadlost računov, posledično tega datuma v nadzoru niso upoštevali.

Preden sta ministrstvi za finance in zdravje določili presečni zakon je sicer veljala usmeritev ministrstva za zdravje oz. tedanje ministrice Milojke Kolar Celarc, da namenska poraba sredstev ni vezana na rok, določen za izvedbo revizije.