STA novice / Informacijski pooblaščenec zaradi domnevnega vohunjenja za politiki na policiji uvedel inšpekcijski postopek (dopolnjeno)

Poslanec SDS Žan Mahnič, ki je bil del posebne komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), je v sredo pojasnil, da so v torkovem nadzoru na policiji želeli pregledati, kdo od zaposlenih je morebiti v zadnjih dneh oziroma tednih pregledoval evidence določenih poslancev oziroma politikov.

S tem so želeli preveriti informacije o domnevnem vohunjenju kriminalistov za člani strank, ki se dogovarjajo o oblikovanju nove koalicije, za katerim naj bi stal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec, kar je ta sicer že zanikal.

Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar pa je dejala, da je pooblaščena skupina Knovsa zahtevala tudi podatke o odprtih predkazenskih postopkih, ki pa jih ji niso dali, saj da lahko Knovs izvaja le nadzor nad prikritimi preiskovalnimi ukrepi.

Bobnarjeva je ob tem zavrnila očitke o zavračanju parlamentarnega nadzora. Poudarila je, da slovenska policija ni in ne bo podaljšana roka politike. Zatrdila je, da policija redno izvaja nadzor nad obdelavo in uporabo osebnih podatkov ljudi, ki jih vodi v svojih evidencah, nadzor nad tem pa opravljata tudi direktorat za policijo in druge varnostne naloge ter informacijski pooblaščenec.

Ker Knovs ni prejel želenih informacij, se je parlamentarna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, ki jo vodi Mahnič, v sredo odločila, da začenja s preiskovanjem morebitne zlorabe obveščevalno-varnostnih služb proti poslancem in ministrom iz političnih namenov. Od policije do 29. februarja zahtevajo izpis vseh posegov v evidence za vseh 90 poslancev ter ministrov in predsednika vlade, ki opravljajo tekoče posle.

Z Generalne policijske uprave so v sredo sporočili, da so tudi sami že začeli preverjati navedbe v primeru domnevnega vohunjenja za člani strank. Z dosedanjimi ugotovitvami pa je policija seznanila pristojno državno tožilstvo.

Pri informacijskem pooblaščencu so za STA še pojasnili, da inšpekcijske nadzore na policiji izvajajo skladno z letnim programom dela in na podlagi prejetih prijav posameznikov, iz katerih izhaja utemeljen sum nezakonite obdelave osebnih podatkov. Poleg tega zaradi nezakonitih vpogledov v policijske evidence s strani posameznih policistov vsako leto več postopkov uvedejo tudi zaradi prejema več prijav, ki jih zaradi ugotovitev iz notranjih nadzorov poda policija sama.

Informacijski pooblaščenec je od leta 2017 do danes zaradi suma nezakonite obdelave osebnih podatkov v policijskih evidencah vodil 68 postopkov. Med njimi je bil leta 2018 obširnejši postopek, ki ga je sprožil na lastno iniciativo zaradi preverjanja zakonitosti pri obdelavi osebnih podatkov v policijskih evidencah za 12 izpostavljenih politikov.

Informacijski pooblaščenec je v letu 2018 zaradi ugotovljene nezakonite obdelave osebnih podatkov v policijskih evidencah izdal šest prekrškovnih odločb, leta 2019 devet, tri prekrškovne odločbe pa je izdal že v letošnjem letu. Ta statistika se nanaša le na nadzore, ki so bili na policiji izvedeni zaradi suma nezakonitih vpogledov v policijske evidence, so poudarili.

Zakon o varstvu osebnih podatkov sicer zaradi nezakonite obdelave osebnih podatkov, kamor sodijo tudi nezakoniti vpogledi v osebne podatke posameznika, ki se vodijo v zbirkah osebnih podatkov, za odgovorne osebe v prekrškovnih določbah predpisuje globo v znesku 830 evrov. Pri tem se vsak vpogled v osebne podatke posameznika šteje kot samostojen prekršek, so še navedli pri informacijskem pooblaščencu.