STA novice / Zaradi tožb zdravnikov koncesionarjev o časovno omejenih koncesijah tudi ustavno sodišče (tema)

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v veljavo stopila v letu 2017, je določila, da se koncesija zdravnikom podeli le na podlagi javnega razpisa za obdobje 15 let. Pri tem se čas koncesije lahko podaljša še za 15 let, a le pod pogojem dopolnitve javne zdravstvene mreže, ni pa več na primer predmet dedovanja, prodaje ali prenosa.

Koncesije na primarni zdravstveni ravni podeljujejo občine, soglasje k podelitvi pa da ministrstvo za zdravje, ki podeljuje koncesije na sekundarni ravni. Koncesionarjem, ki so imeli do zdaj sklenjeno koncesijo za nedoločen čas, se je ta tako skrajšala, saj so do konca decembra 2018 morali dobiti nove odločbe o časovno omejenih koncesijah. Že pred iztekom roka so nekateri zdravniki koncesionarji napovedali, da se bodo na odločbe pritožili in se v primeru neuspeha s tožbo obrnili na upravno sodišče.

Ustavno sodišče del novele že razveljavilo

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije se je glede več določb novele zakona o zdravstveni dejavnosti na ustavno sodišče obrnilo že v letu 2017. Ustavno sodišče je zahtevo sprejelo samo delno in tudi razveljavilo del zakona, ki ureja presežke prihodkov nad odhodki za gospodarske družbe in zasebne zdravnike, ki so izvajalci zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe.

Predsednik združenja Igor Dovnik je ob zavrnitvi dela pobude za oceno ustavnosti izpostavil pojasnilo ustavnega sodišča, da v združenju še niso izkoristili vseh ostalih pravnih poti. Prepričan je bil, da bodo ustavni sodniki odločali tudi o določbi glede časovne omejitve koncesij, ko se bo na njih po določenem številu vsebinsko enakih tožb obrnilo upravno sodišče.

Kot kaže, jim je to uspelo. Okoli 350 zdravnikov koncesionarjev je namreč pooblastilo odvetniško pisarno, ki so jo za zastopanje zdravnikov izbrali v Zdravniški zbornici Slovenije. Samo do sredine lanskega januarja je odvetniška pisarna vložila okoli 184 pritožb na občine in 47 tožb v upravnem sporu na upravno sodišče, do zdaj pa je bilo na upravno sodišče s strani zdravnikov in zobozdravnikov vloženih 341 tožb, so za STA pojasnili na zbornici.

Upravno sodišče je po navedbah zbornice v skladu s predlogom tožnikov v tožbi prekinilo postopke v treh zadevah in na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno določbe, ki je podlaga k skrajšanju koncesijskih razmerij. Odločitev ustavnega sodišča glede zahteve še ni sprejeta.

Po oceni ministrstva veljavna ureditev jasno opredeljuje ureditev koncesij

Po navedbah ministrstva za zdravje je upravno sodišče sprožilo postopek pred ustavnim sodiščem, ker se večina tožb nanaša tudi na kršitve ustave predvsem glede retroaktivnosti, svobodne gospodarske pobude in pravice do dela.

Na ministrstvu so v izjasnitev od upravnega sodišče sicer prejeli 127 tožb koncesionarjev. "Kot tožena stranka smo vse očitke zavrnili, saj smo v primeru izdaj odločb o spremembi časovnega obdobja veljavnosti koncesije ravnali v skladu z veljavnim zakonom. V vseh primerih smo izdali zakonito odločbo," so zapisali za STA. Ob tem so tudi pojasnili, da veljavna ureditev ne pomeni, da koncesije ukinjajo, ampak se le jasno opredeljuje njihova podrejena vloga pri pridobitvi pravice do javnih sredstev.

Računsko sodišče s priporočili ministrstvu

Pravilnost podeljevanja koncesij na primarni ravni v nekaterih občinah je pod drobnogled vzelo tudi računsko sodišče. V nedavno objavljenem revizijskem poročilu, v katerem je sedmim občinam izreklo negativno mnenje, je ministrstvu tudi predlagalo, naj ponovno preveri ustreznost ureditve podeljevanja koncesij.

Med drugim so izpostavili, da veljavna ureditev ob podaljšanju koncesije ne zahteva izpolnjevanja enakih pogojev kot ob podelitvi koncesije. Prav tako bi bilo po mnenju sodišča smiselno in potrebno, da ministrstvo vzpostavljeno evidenco podeljenih koncesij po uveljavitvi zakonske spremembe dopolni s koncesijami, ki so bile podeljene že pred pred uveljavitvijo teh sprememb. S tem bi po prepričanju sodišča vzpostavilo pregled nad vsemi podeljenimi in tudi odvzetimi koncesijami.

Ob tem so na računskem sodišču še poudarili, da so občine med revizijo izpostavile problem zakonskih določb, da koncesije trajajo 15 let, saj velikokrat ni v interesu občine ali pa tudi ne koncesionarja, da bi izvajal koncesijo točno toliko časa, temveč bi bilo ustrezneje določiti krajše obdobje. Na računskem sodišču zato predlagajo razmislek o spremembah v smeri, da bi se občinam omogočilo podeljevanje ali podaljševanje koncesij tudi za obdobje, krajše od 15 let.

V združenju zasebnih zdravnikov pa ocenjujejo, da bodo zaradi časovne omejitve koncesij zasebne investicije v slovenskem zdravstvu ustavljene. Sredstva, ki so jih zasebniki v preteklih letih vnesli v zdravstveni sistem, so po njihovih ocenah daleč od zanemarljivih in brez njih zdravstvo ne bi bilo takšno, kot je. Po mnenju združenja so časovno omejene koncesije nesprejemljive tudi za bolnike, saj si osebnega zdravnika nemalo kdo izbere za več desetletij.