STA novice / Kaotičen proračunski vrh EU se nadaljuje s sestanki v različnih sestavah (dopolnjeno)

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki vodi pogajanja na podlagi svojega kompromisnega predloga, predstavljenega pred enim tednom, kljub drugačnim napovedim po nočnih pogajanjih za zdaj ni predstavil novega kompromisnega predloga.

Michel se je sicer pred nekaj urami sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemško kanclerko Angelo Merkel ter varčno četverico - Dansko, Švedsko, Nizozemsko in Avstrijo.

Britanski časnik Financial Times ob sklicevanju na diplomatske vire poroča, da naj bi ti voditelji predlagali proračun, ki bi bil za od 20 do 30 milijard evrov skromnejši od Michelovega predloga, tako da bi znašal med 1,03 in 1,05 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, pri čemer naj ne bi bilo rezov pri koheziji in kmetijstvu.

Michel se je v novem krogu dvostranskih ali večstranskih srečanj z voditelji sestal tudi s premierjema Portugalske in Španije ter ločeno s premierjem Latvije. Ali se bo znova sestal tudi s Šarcem, za zdaj ni znano.

Pogajanja so sicer precej kaotična, dogovora trenutno ni na vidiku. Ponoči je bilo iz nekaterih delegacij slišati ostre kritike na predsednikov račun zaradi poteka pogajanj.

Voditelji so imeli v četrtek najprej skupno zasedanje, ki so ga v Bruslju neuradno poimenovali "terapevtska seja", na kateri je vsak izpostavil svoja stališča. Michel je nato začel dvostranska srečanja z voditelji, ki so potekala do približno 7. ure zjutraj.

Nato se je pričakoval nov kompromisni predlog, ki ga za zdaj še ni, in skupno zasedanje, ki pa je bilo večkrat preloženo in je trenutno predvideno ob 16. uri.

Šarec je v nočnem dvostranskem pogovoru z Michelom po neuradnih informacijah ponovno izpostavil tri ključne slovenske prioritete in poudaril, da kompromisni predlog za Slovenijo ni sprejemljiv. Kakšen je bil Michelov odziv, za zdaj ni bilo mogoče izvedeti.

Ključne slovenske prioritete so, da ostanejo kohezijska sredstva čim bliže predlogu komisije, ki za Slovenijo predvideva 3,073 milijarde evrov, da ni drastičnega padca sredstev za razvitejšo od dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ter čim manjše zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja.

V proračunskih pogajanjih se vselej bije bitka med neto plačnicami, ki želijo čim manjši obseg proračuna, in neto prejemnicami, med katerimi je tudi Slovenija, ki nasprotujejo zmanjševanju kohezijskih sredstev. Poenostavljeno bi lahko članice razdelili na dva tabora: varčne neto plačnice in prijateljice kohezije.

A tokrat so stališča bolj vsaksebi kot kdaj koli prej. Pogajanja otežuje tudi vpliv brexita. Unijo je namreč zapustila ena največjih neto plačnic, zaradi česar po bruseljskih izračunih v prihodnjem sedemletnem obdobju zazija luknja velikosti približno 75 milijard evrov.

Prva točka razhajanj je krovni obseg proračuna. Michelov predlog predvideva proračun v vrednosti 1,074 odstotka BND ali 1095 milijard evrov. Varčna četverica vztraja pri odstotku BND. Blizu temu stališču sta Nemčija in Finska. Kohezijske države podpirajo predlog Evropske komisije, naj bo proračun vreden 1,11 odstotka BND.

Druga ključna točka razhajanj je ravnotežje med sredstvi za tradicionalni politiki, kohezijo in skupno kmetijsko politiko, ki dobita približno 60 odstotkov denarja, ter sredstvi za nove izzive, kot so podnebne spremembe, migracije, digitalizacija ter varnostna in obrambna politika.

Tretje ključno vprašanje so proračunski popusti ali rabati za pet neto plačnic Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko, Dansko in Švedsko, ki so nastali z rabatom za Veliko Britanijo. Da je z brexitom treba napraviti konec rabatom, meni velika skupina držav s Francijo na čelu. Michelov predlog predvideva preglednejši sistem in postopno zmanjševanje rabatov, a brez podrobnosti glede zneskov.