STA novice / Na kaotičnem vrhu EU brez dogovora o proračunu 2021-2027 (zbirno)

Voditelji članic EU so pogajanja na podlagi kompromisnega predloga predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela za proračun v vrednosti 1,074 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) začeli v četrtek popoldne in jih nadaljevali vso noč in ves današnji dan. Že od začetka je bilo jasno, da bodo pogovori zahtevni.

V četrtek so imeli najprej skupno zasedanje, ki so ga v Bruslju neuradno poimenovali "terapevtska seja", na kateri je vsak izpostavil svoja stališča. Michel je imel nato vso noč dvostranska srečanja z voditelji, tudi s slovenskim premierjem Marjanom Šarcem, ki opravlja tekoče posle.

Šarec je v pogovoru z Michelom ponovno izpostavil tri ključne slovenske prioritete: kohezijska sredstva čim bliže predlogu komisije, ki za Slovenijo predvideva 3,073 milijarde evrov, da ni drastičnega padca sredstev za razvitejšo od dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ter čim manjše zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja.

Zjutraj se je pričakoval nov kompromisni predlog, ki pa ga ni bilo, in skupno zasedanje, ki je bilo do večera večkrat preloženo. Namesto tega so ves dan potekali sestanki v različnih sestavah. Potem ko se je zjutraj zdelo, da so pogajanja povsem v zastoju, so popoldne začela z več strani neuradno prihajati sporočila o novi dinamiki, ki naj bi jo vnesli Nemčija in Francija.

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta namreč očitno prevzela pobudo iz rok Michela, ki je tarča ostrih kritik zaradi načina vodenja pogajanj. Z varčno četverico - Dansko, Nizozemsko, Švedsko in Avstrijo, ki zahtevajo proračun v vrednosti enega odstotka BND, naj bi se bili dogovorili, da lahko proračun znaša med 1,03 in 1,06 odstotka BND.

Potem se je s svojim "tehničnim" predlogom za obseg proračuna v višini 1,069 odstotka BND vmešala še Evropska komisija. Ta predlog je bil nazadnje na mizi, ko so voditelji zvečer vendarle začeli drugo skupno zasedanje, ki pa je bilo zelo kratko. Kmalu je postalo jasno, da dogovora na februarskem izrednem vrhu ne bo.

Šarec je proračunski predlog komisije označil za provokacijo. Skupina 17 prijateljic kohezije ga je po njegovih besedah enotno zavrnila. "Dogovora še vedno ni, ga niti nismo pričakovali," je poudaril. Za neuspeh je okrivil varčno četverico neto plačnic, ki da niso dovolj ambiciozne.

Kohezijske države, ki so se sicer danes zavzele za proračun v vrednosti 1,3 odstotka BND, kar želi tudi Evropski parlament, so se po Šarčevih navedbah dogovorile, da niti najnovejši predlog zanje ni sprejemljiv, ker ne zadosti ambicijam in ne namenja dovolj za kohezijo. Enotne so bile, da danes nima smisla odpirati novega kroga pogajanj, temveč je treba zadeve premisliti.

Ob tem je Šarec ponovil, da bo Slovenija vztrajala, da 24-odstoten padec kohezijskih sredstev v primerjavi s sedanjim večletnim proračunom zanjo ni sprejemljiv. Na vprašanje, ali je tudi po predlogu komisije, ki sicer predvideva dodatna sredstva za kohezijo, za Slovenijo predvideno 24-odstotno zmanjšanje, je premier odgovoril, da "za zdaj ni znano, ali bi to kaj izboljšalo zadeve".

"Potrebujemo več časa," je po koncu vrha dejal Michel. Izpostavil je, da je tehnično vse pripravljeno in da gre zdaj za politična vprašanja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je na vprašanje, kaj je šlo narobe, odgovorila, da je to demokracija in da šteje unija 27 članic s 27 interesi. "Včasih stvari potrebujejo čas, da dozorijo. Nismo še na cilju, smo pa na dobri poti," je še dejala.

V Bruslju izpostavljajo, da bosta za dogovor ključni Nemčija in Francija. Merklova je po koncu izpostavila, da so bile razlike preprosto prevelike, in obenem priznala, da je dogovor še daleč. Macron pa je izpostavil, da skupna kmetijska politika ne bo plačala brexita.

V proračunskih pogajanjih se vselej bije bitka med neto plačnicami, ki želijo čim manjši proračun, in neto prejemnicami, med katerimi je tudi Slovenija, ki želijo čim več kohezijskih sredstev. Poenostavljeno bi lahko članice razdelili na dva tabora: varčne neto plačnice in prijateljice kohezije.

A tokrat so stališča bolj vsaksebi kot kdaj koli prej. Pogajanja otežuje tudi vpliv brexita. Unijo je namreč zapustila ena največjih neto plačnic, zaradi česar po bruseljskih izračunih v prihodnjem sedemletnem obdobju zazija luknja, velika od 60 do 75 milijard evrov.

Prva točka razhajanj je krovni obseg proračuna, druga pa ravnotežje med sredstvi za tradicionalni politiki, kohezijo in skupno kmetijsko politiko, ter sredstvi za nove izzive, kot so podnebne spremembe, migracije, digitalizacija ter varnostna in obrambna politika. Tretje ključno vprašanje so rabati za pet neto plačnic Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko, Dansko in Švedsko.

Zdaj se pričakuje nov kompromisni predlog. Drugi poskus dogovora je predviden marca, bodisi na rednem vrhu EU ali pa na novem izrednem zasedanju v naslednjih tednih. Kot možen datum izrednega srečanja se neuradno omenja 5. marec. Macron je sicer nakazal, da bodo za dogovor potrebni meseci, ne le tedni.