STA novice / Novi davek na motorna vozila čaka na novo vlado

Ministrstvo za finance je osnutek novega zakona o davku na motorna vozila objavilo 13. januarja. Do 14. februarja, ko se je iztekla javna obravnava, je prejelo več kot 80 komentarjev, pripomb in predlogov, tako fizičnih oseb kot tudi posameznih podjetij, interesnih združenj, društev, Zveze potrošnikov Slovenije ter Trgovinske zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Največ pripomb se nanaša na predlog nove lestvice obdavčitve motornih vozil, so za STA pojasnili na ministrstvu. Konkretneje - gre za nestrinjanje z zmanjšano obdavčitvijo višjih razredov motornih vozil ter povečanjem obdavčitve motornih vozil nižjega srednjega razreda.

V osnutku novega zakona so namreč predvideli, da obdavčitev motornih vozil po novem ne bo več odvisna od prodajne cene, pač pa se bodo upoštevale le okoljske komponente, kot so vrsta goriva, izpust ogljikovega dioksida ali emisijski standard. Z obdavčevanjem je mogoče vplivati na ravnanje kupcev, tako da se zaradi ugodnejše obdavčitve odločajo za nakup okolju prijaznejših in čistejših vozil, pričakujejo na ministrstvu.

A izračuni kažejo, da bodo vozila nižjega srednjega razreda po novem precej bolj obdavčena. "Za nekatere vrste motornih vozil bi uveljavitev predlaganih sprememb pomenila visok dvig zneska plačanega davka na motorna vozila," so zato ministrstvo opozorili na GZS. Kot so izračunali, bi kupci najcenejših modelov motornih koles po novem plačali štirikrat več davka, za 20 najbolj prodajanih novih osebnih vozil, med katerimi se najvišje uvršča Renaultov clio, pa bi se davek v povprečju zvišal za 12 odstotkov.

Po drugi strani bodo manj obdavčena vozila višjih cenovnih razredov - tudi zato, ker v novem zakonu ne bo več zapisanega dodatnega davka na motorna vozila, ki je bil za vozila s prostornino motorja nad 2,5 litra uveden sredi leta 2012. Takšna luksuzna vozila so namreč lastniki vse pogosteje registrirali v tujini.

Čeprav nizka, pa je obdavčitev predvidena tudi za električna vozila ter druga motorna vozila brez izpustov ogljikovega dioksida. A če želi Slovenija res spodbuditi prehod na uporabo električnih vozil in prispevati k znižanju izpustov, bi morali slediti zgledu drugih držav in ta vozila povsem oprostiti davka na motorna vozila, menijo na GZS.

Predlogi na osnutek zakona, ki so jih prejeli na finančnem ministrstvu, se med drugim nanašajo še na dodatne širitve oprostitev za posamezne vrste vozil in tudi za posamezne zavezance ter na izenačitev obdavčitve novih bencinskih in dizelskih motornih vozil. Pri določanju višin davka pa bi bilo treba po mnenju GZS upoštevati tudi povprečno število kilometrov, ki jih prevozijo posamezne vrste vozil.

Na ministrstvu bodo zdaj opravili vse potrebne postopke za oblikovanje končnega predloga zakona do faze medresorskega usklajevanja pred obravnavo na seji vlade. Vse prejete pripombe, predloge oz. mnenja bodo skrbno preučili, upoštevali pa tehnične pripombe in tiste, ki so vsebinsko smiselne. Nato bo treba počakati na oblikovanje nove vlade, ki bo predlog zakona sprejela in poslala v nadaljnji postopek v DZ.

Davek na motorna vozila je bil v Sloveniji uveden leta 1999 in sprva je bila davčna stopnja odvisna samo od prodajne cene motornega vozila. Šele leta 2010 se ji je dodala tudi okoljska komponenta, uveljavitev novega zakona, po katerem prodajna vrednost ne bo več vplivala na obdavčitev, pa je predvidena 1. januarja 2021.

Zakon je treba do konca tega leta sprejeti tudi zato, ker se takrat izteče zdaj veljavno prehodno obdobje, v katerem veljata dva različna preskusna postopka za merjenje izpusta ogljikovega dioksida in porabe goriva. Od 1. januarja 2021 bo za nova vozila veljala le še novejša od obeh metodologij, medtem ko bodo rabljena še vedno opremljena s podatki na podlagi starejše metodologije, kar pa bi lahko z vidika obdavčitve vozil pomenilo neenako obravnavo. Na finančnem ministrstvu ocenjujejo, da bi se brez pravočasnih sprememb zakona lahko pri nekaterih motornih vozilih obdavčitev povečala kar za šestkrat.