STA novice / Države EU daleč največ porabijo za socialno varnost, Slovenija nekoliko pod povprečjem

Države EU so predlani za socialno varnost porabile 19,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), sledili so zdravje (sedem odstotkov BDP), splošne javne storitve, kot so zunanje zadeve in servisiranje javnega dolga, (šest odstotkov BDP), izobraževanje (4,6 odstotka BDP) in gospodarske zadeve (4,4 odstotka BDP), je ta teden objavil evropski statistični urad Eurostat.

Največji delež sredstev so za socialno varnost namenili na Finskem (24,1 odstotka BDP) in v Franciji (23,9 odstotka BDP). Najmanj 20 odstotkov BDP je delež za to vloženih sredstev znašal tudi na Danskem, v Italiji in Avstriji. Na drugi strani so za socialno varnost najmanj porabili na Irskem (devet odstotkov). V Sloveniji je bilo za socialno varnost porabljenih 16,7 odstotka BDP.

V okviru socialne varnosti je bilo leta 2018 največ sredstev v EU namenjenih za pokojnine, in sicer 10,4 odstotka BDP. Največja poraba je bila v tem smislu zabeležena na Finskem (13,6 odstotka BDP), v Franciji in Italiji (13,3 odstotka BDP), Grčiji (13,2 odstotka BDP) ter Avstriji (12,4 odstotka BDP), najmanjša pa na Irskem (3,2 odstotka BDP). V Sloveniji je delež za pokojnine znašal 13,3 odstotka.

Javna poraba za zdravstvo je bila v obravnavanem letu po izračunih statistikov v uniji največja na Danskem (8,3 odstotka BDP), v Avstriji (8,2 odstotka BDP) in Franciji (8,1 odstotka BDP). V Sloveniji je bila pri 6,6 odstotka BDP.

Za splošne javne storitve so medtem največ namenili v Grčiji in na Madžarskem (8,3 odstotka BDP), Finskem (osem odstotkov) in v Italiji (7,9 odstotka), medtem ko smo v Sloveniji za to porabili 5,3 odstotka BDP.

V izobraževanje so največ vložili na Cipru (9,9 odstotka BDP), Madžarskem (7,7 odstotka BDP), v Bolgariji in na Hrvaškem (6,7 odstotka BDP) ter v Belgiji (6,6 odstotka BDP). Slovenija je za izobraževanje namenila 5,4 odstotka BDP, s čimer je presegla povprečje EU.

Med področji z najmanj vloženimi sredstvi v uniji se je medtem znašla tudi zaščita okolja; za to je šlo predlani le 0,8 odstotka BDP. Več kot odstotek BDP so v okolje vložili le na Nizozemskem (1,4 odstotka BDP), v Belgiji in Grčiji (1,3 odstotka BDP) ter na Malti (1,2 odstotka BDP). Slovenija je bila pri tovrstni porabi precej pod povprečjem, delež, izražen v BDP, je bil le 0,5-odstoten.