STA novice / Roki v sodnih, prekrškovnih in upravnih zadevah ne tečejo
nedelja, 29.3.2020
Ljubljana, 29. marca (STA) - Začenja veljati zakon, ki za čas epidemije novega koronavirusa prekinja tek rokov v sodnih, prekrškovnih in upravnih postopkih, razen v nujnih zadevah. Vlada je zakon predlagala, DZ pa v četrtek potrdil, da stranke in organi, ki vodijo postopke, zaradi omejenega gibanja in poslovanja ne bi zamudili rokov.
Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da se med nujne zadeve na sodiščih med drugim šteje preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi in nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah.
Procesni in zastaralni roki v tem času ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Če je bilo sodno pisanje v zadevi, ki ni nujna, stranki vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Tudi 60-dnevni rok za vložitev ustavne pritožbene teče.
Po besedah ministra za javno upravo Boštjana Koritnika roki v upravnih zadevah za stranke ne bodo tekli, tudi upravni organi pri odločanju ne bodo zavezani rokom. Ti bodo začeli znova teči, ko bodo prenehali razlogi za posebne ukrepe, kar mora s posebnim sklepom ugotoviti vlada.
V nujnih upravnih zadevah pa roki tečejo. Če so bile odločbe, sklepi in drugi dokumenti vročeni pred nastopom posebnih ukrepov, bodo zavezanci dobili posebno obvestilo, da roki niso prekinjeni. Kjer roki ne tečejo, obvestila ne bo, pojasnjujejo na ministrstvu.
V času posebnih razmer upravni organi razen v nujnih primerih dokumentov ne bodo osebno vročali, pač pa bodo vročitve opravili po prenehanju ukrepov. Če je bila pošiljka poslana še pred uvedbo epidemije, pa ni bila prevzeta, se bo štelo, da roki začnejo teči po prenehanju posebnih ukrepov, še pojasnjujejo. Upravni organi sicer kljub epidemiji poslujejo, a v omejenem obsegu.
Zakon za potrebe možnega ukrepanja zaradi koronavirusa posega tudi v delo zaporov. Med drugim določa, da se že začete postopke v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanja zaporne kazni prekine, novih postopkov pa se ne začne.
Direktor zapora bo lahko, če bo to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije, zaporniku za en mesec prekinil prestajanje zaporne kazni, če za to ne bo varnostnih zadržkov. Prav tako bo lahko zapornika predčasno odpustil iz zapora, če bo ta največ šest mesecev pred iztekom kazni in če bo izpolnjeval pogoje, ki veljajo za pogojni izpust.
Zadnje novice
-
V Bruslju začasni dogovor za večjo zaščito potnikov v EU
25.6.2026 -
EU bi lahko zaostrila pravila za Amazonove in Microsoftove storitve v oblaku
25.6.2026 -
Odprava carin na uvoz industrijskega blaga iz ZDA v EU dokončno potrjena
25.6.2026 -
Resnica s predlogom zakonske prepovedi izobešanja zastav brez pravne podlage na pročelja uradnih institucij (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Ministrstvo je RTVS zavrnilo zahtevek za izplačilo sredstev za glasbeno produkcijo
24.6.2026 -
Slovenija se je pridružila pobudi glede znižanja statusa zaščite medveda v EU (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Evropska komisija predlaga poenostavitev davčnih pravil EU
24.6.2026 -
Bruselj za poenostavitev označevanja energijske učinkovitosti izdelkov v EU
24.6.2026 -
Sodišče v začasni odredbi GaiaCellu naložilo dobavo dušika za vzorce
24.6.2026 -
Stevanović v bran obravnavi novele zakona o veterinarstvu po skrajšanem postopku (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Čeferin za krepitev odnosov z javnostmi v izogib manipulacijam z vsebino odločb ustavnega sodišča (I)
24.6.2026 -
Lani na ustavno sodišče več pripada in več rešenih zadev (II)
24.6.2026