STA novice / Popravki prvega protikoronskega paketa nared za potrditev

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo velja od 11. aprila, zdaj pa vlada predlaga nekatere spremembe. "Predlog novele zakona predvsem vključuje dodatno skupino ranljivih oseb," je članom odbora pojasnil finančni minister Andrej Šircelj.

Veljavni zakon ponuja pomoč delodajalcem, ki so zaradi zmanjšanja naročil kot posledice epidemije poslali delavce na čakanje, predvideva pa tudi izplačilo solidarnostnega dodatka širokemu naboru upravičencev - med njimi upokojencem, samozaposlenim, kmetom, prejemnikom denarne socialne pomoči in študentom. Skupni obseg pomoči je določen pri treh milijardah evrov.

Z danes obravnavanimi spremembami se dodaja nove upravičence. "Osnovni cilji predlaganih ukrepov pa ostajajo isti, to je ohranjanje delovnih mest, delovanje podjetij, izboljšanje socialnega položaja ljudi in seveda zaščita zaradi epidemije novega koronavirusa," je dejal Šircelj.

Pomoč v obliki plačila nadomestil plač in oprostitve socialnih prispevkov za delavce na čakanje bodo po predlogu lahko koristili tudi humanitarne in invalidske organizacije ter manjša podjetja iz finančne ali zavarovalniške dejavnosti.

Enkratna solidarnostna pomoč v višini 150 evrov je zdaj predvidena tudi za izredne študente, ne več le za redne. Med dodatnimi upravičenci do enkratne solidarnostne pomoči so tudi starši otrok s posebnimi potrebami, prejemniki starševskega dodatka, družinski pomočniki, rejniki, invalidi, vojni veterani, člani kmetij, prejemniki otroškega dodatka in drugi, je povedal Šircelj.

Enkratni solidarnostni dodatek v višini med 130 in 300 evrov, ki ga bodo ob izplačilu aprilske pokojnine prejeli upokojenci, bodo po predlogu prejeli tudi kmetje nad 65 let in z nizkimi dohodki ter prejemniki poklicnih pokojnin, če te ne presegajo 700 evrov.

Vlada je pomislila tudi na tiste, ki so izgubili delo iz poslovnega razloga. S tem namenom je uveden nov institut nadomestila plače zaradi izgube zaposlitve v višini 513,64 evra bruto mesečno, do katerega bodo upravičeni brezposelni, ki so delo izgubili v času po razglasitvi epidemije.

"V zakonu so še vedno številne luknje," je ugotovil Luka Mesec (Levica). V Levici in drugih opozicijskih strankah bi med prejemnike pomoči vključili še več skupin državljanov, med drugim zadolžena gospodinjstva in podjetja, najemnike stanovanj in poslovnih prostorov, oskrbovance domov za starejše, otroke iz revnih družin, prekarne delavce, študente v tujini in tuje študente pri nas, iskalce prve zaposlitve in druge.

Prav tako so spraševali, zakaj gre le za enkraten dodatek in ne za reden dodatek ves čas trajanja ukrepov za zajezitev epidemije.

Predlagani popravki prinašajo tudi ugodnejše pogoje za preverjanje upravičenosti delodajalcev do povračila nadomestil plač delavcem na čakanju oz. izostanku od dela zaradi višje sile. Po novem bodo do pomoči upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019. Če lani oz. letos ne bodo poslovali vse leto, se bodo primerjali povprečni mesečni prihodki.

Samozaposlenim, verskim uslužbencem, družbenikom in kmetom veljavni zakon ponuja pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka ter oprostitvi plačila socialnih prispevkov v času epidemije. Vlada tudi tu predlaga spremembe pogojev, in sicer bodo do pomoči upravičeni tisti, ki jim bodo prihodki letos upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oz. 2020, se bodo upoštevali povprečni mesečni prihodki.

Z namenom pomagati turističnim podjetjem predlog zakona uvaja vrednotnice, ki jih lahko organizatorji potovanj izdajo potrošniku, namesto da bi mu vrnili že vplačani znesek. Unovčiti jih bo mogoče v 24 mesecih od izdaje, če potrošnik tega ne bo storil, pa bo lahko od organizatorja potovanja zahteval vračilo zneska v denarju.

Predlog novele zakona sega tudi na davčno področje, in sicer od dobave zaščitne in medicinske opreme začasno ne bo treba plačevati davka na dodano vrednost. V SD so predlagali črtanje tega člena, vendar neuspešno.

Ker je vlada prepričana, da bo negativne učinke epidemije na slovensko gospodarstvo mogoče v veliki meri blažiti s pospešitvijo investicij, predlog novele zakona predvideva tudi ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj ter poenostavitev in skrajšanje upravnih postopkov po gradbenem zakonu in predpisih s področja varstva okolja in ohranjanja narave.

"S tem se močno znižuje prostorske in okoljske standarde," je protestirala Nataša Sukič (Levica), Šircelj pa je pojasnil, da se mudi z zagonom gradbenih projektov, da bo gospodarstvo čim prej začelo delati.

Odbor za finance v nadaljevanju seje obravnava še predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa. Ta predvideva oblikovanje jamstvene sheme v višini dve milijardi evrov, s katero bo država jamčila za posojila podjetij pri bankah.