STA novice / Socialni partnerji brez večjih pripomb na predvideno shemo skrajšanega delovnega časa

Kot je za STA po zasedanju skupine povedal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, je bilo govora predvsem o osrednjem ukrepu tretjega svežnja ukrepov, to je subvencioniranju skrajšanega delovnega časa, danes dogovorjeni popravki pa naj bi šli v smeri večje jasnosti določb.

Ukrepa naj bi bili deležni delodajalci, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Subvencionirano naj bi bilo delo zaposlenih, skrajšano na 20 do 36 ur tedensko, subvencije pa bi znašale od 448,52 do 112,13 evra.

Predlog po sindikalistovih besedah večinoma sledi avstrijskemu modelu, eno od vprašanj, ki je ostalo, pa je, koliko sredstev bo za to namenjenih. Minister za delo Janez Cigler Kralj je minuli petek dejal, da bodo ukrep kot del aktivne politike zaposlovanja financirali z evropskimi sredstvi, in da je vreden med 500 milijonov in milijardo evrov.

V luči črpanja evropskih sredstev je predvideno, da bo na voljo do konca novembra letos, če se bo pokazala potreba in bodo zagotovljena sredstva, pa naj bi ga lahko podaljšali, je današnje usklajevanje povzel Počivavšek.

Izpostavil je še, da so bolj jasno definirali tudi varovalke, in sicer tako, da delodajalci, ki bodo vključeni v shemo, še en mesec po koriščenju ukrepa ne bodo smeli odpuščati večjega števila delavcev - s čimer naj bi se zavarovalo vse delavce, ne le tistih, za katere bo delodajalec prejel subvencijo.

Delodajalci so imeli medtem nekaj pomislekov glede predvidenih sankcij. Glede na gradivo, ki ga je pridobila STA, je sicer predvideno, da bi se z globo od 10.000 do 50.000 evrov kaznovalo podjetja, ki bi v času prejemanja subvencije začela ali izvedla postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali delavcem odrejala nadurno delo, podjetjem, ki ne bi ohranila zaposlitev, za katere so prejela subvencijo, vsaj en mesec po zaključku obdobja subvencioniranja, pa tudi podjetjem, ki bi letos oz. za letos izplačala dobiček, kupila lastne delnice ali lasten poslovni delež, izplačala dividende, nagrade oz. del plač za poslovno uspešnost poslovodstvu. Za delodajalce z 10 ali manj zaposlenimi se globe gibljejo med 1500 do 8000 evri.

Na vprašanje, kaj bo z ukrepom čakanja na delo, ki je po osnutku protikoronskega zakona v juniju predviden le še za turizem in gostinstvo, pa še to zgolj za en mesec, pa je Počivavšek odgovoril, da naj bi se neuradno v delovni skupini socialnih partnerjev s področja gospodarstva, kmetijstva in ribištva dogovorili za podaljšanje tega ukrepa na junij, julij in avgust za vse panoge, pri čemer pa naj bi bili pogoji za koriščenje ukrepa ostrejši.

Po drugem protikoronskem zakonu lahko ukrep čakanja na delo koristijo delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije na letni ravni upadli za več kot 10 odstotkov.

V zvezi z drugimi predlaganimi ukrepi osnutka novega protikoronskega zakona s področja trga dela in sociale naj večjih polemik danes ne bi bilo.

Je pa Počivavšek danes ponovil, da pred potrditvijo osnutka na vladi, predvideno za torek popoldne, pričakujejo novo sejo ESS. Ta naj bi se lahko po njegovih besedah odvila v torek dopoldne, na njej pa bi zeleno luč osnutku prižgali vsi socialni partnerji, kot to predvidevajo pravila ESS.