STA novice / Na Sodišču EU kmalu obravnava v tožbi proti Sloveniji zaradi preiskav na Banki Slovenije

Komisija se je za tožbo proti Sloveniji odločila konec januarja 2019, tožbo pa je vložila aprila tistega leta.

Po mnenju Evropske komisije so kriminalisti 6. julija 2016 v okviru policijske preiskave proti zaposlenim v Banki Slovenije zaradi domnevnih nepravilnosti pri sanaciji bank konec leta 2013 zasegli podatke, ki so vsebovali dokumente in računalniško strojno opremo ECB. Osrednja denarna ustanova evrskega območja zasega teh predmetov ni predhodno odobrila, njeni poznejši poskusi, da bi zadevo rešili sporazumno, pa so bili neuspešni, so navedli v Bruslju.

Enostransko ravnanje Slovenije pri zasegu dokumentov ECB v preiskavi o zadevah po nacionalni zakonodaji v prostorih Banke Slovenije po navedbah komisije pomeni kršitev nedotakljivosti arhivov ECB, ki je zaščitena v protokolu 7 k pogodbi o delovanju EU. Zakonodaja EU določa postopke, s katerimi se lahko na zahtevo nacionalnih organov odpravijo privilegiji in imunitete institucij unije, vendar se ti v tem primeru po mnenju komisije niso uporabili.

Prav tako slovenski organi po ugotovitvah komisije niso konstruktivno razpravljali z ECB o tem vprašanju, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja v skladu s 4. členom pogodbe o EU. Komisija je tudi poudarila, da njeni poskusi, da bi razjasnili dejstva in okoliščine, niso bili uspešni.

Slovenija je v odgovoru na tožbo komisije vse očitke zavrnila. Stališče Slovenije je, da je koncept privilegijev in imunitet v mednarodnem pravu definiran bistveno ožje, kot je interpretacija komisije, in da so imunitete EU v skladu s prakso Sodišča EU zgolj funkcionalne. Preiskava, ki je usmerjena v nacionalne pristojnosti Banke Slovenije, kar sicer med strankama ni sporno, pa ne more ogrožati delovanja EU.

Poleg tega je po oceni Slovenije široka razlaga privilegijev in imunitet v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU, med katerimi je spoštovanje pravne države. Osnova delovanja pravne države je tudi po najnovejši praksi Sodišča EU samostojnost tožilstva in sodišča. Če bi moral tožilec dobiti predhodno dovoljenje ECB za izvedbo sodno odrejene preiskave, namreč ne gre več govoriti o samostojnosti in avtonomiji tožilstva ter sodstva, poudarja slovenska stran.

Slovenija tudi zavrača očitek, da v tem postopku ni lojalno sodelovala. Organi pregona so po njenih pojasnilih več kot leto in pol pred hišno preiskavo z različnimi poskusi skušali priti do dokumentacije, ki jih je zanimala, a jim to ni uspelo. Hišna preiskava na podlagi odredbe sodišča je bila zato logična posledica nesodelovanja takratnega vodstva Banke Slovenije. Tudi v nadaljevanju postopka naj bi si slovenski organi prizadevali poiskati skupen jezik z ECB, a neuspešno.

Kako hitro bo Sodišče EU v tem primeru odločilo, je težko napovedati. Med drugim mora namreč svoje mnenje podati še generalni pravobranilec, nato sledi odločitev.

Komisija je sicer ob vložitvi tožbe podčrtala, da gre za pomemben precedens za morebitne podobne primere v drugih članicah. To je lani poudarila tudi nekdanja pravosodna ministrica Andreja Katič, ki je ocenila, da bo poleg dobre obrambe za Slovenijo pomembno tudi, koliko zainteresiranih držav bo pritegnila k reševanju odprtih dilem, ki jih sproža postopek.