STA novice / Furs na področju dela na črno lani izrekel za 5,8 milijona evrov glob

Vladna komisija za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno v poročilu, objavljenem na spletnih straneh vlade, ugotavlja, da Furs uspe odkriti velik delež nepravilnosti, kar je "posledica dobro načrtovanih in izvedenih ciljno usmerjenih nadzorov".

Največ prijav s področja zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno sicer prejema prav Furs. Lani jih je naštel 2826 zoper 3504 zavezance.

Finančna uprava je tako v okviru 2427 prekrškovnih postopkov obravnavala 2826 prekrškov in skupno izrekla za 5,8 milijona evrov glob. Ob tem je podala tudi 11 kazenskih ovadb za kaznivo dejanje zaposlovanja na črno po kazenskem zakoniku. Posledično je prišlo do dveh obsodilnih sodb s pogojno kaznijo za storilca.

Tudi Tržni inšpektorat RS za delo na področju dela na črno opravi precejšnje število nadzorov, a "gre v večini primerov za preverjanje ustreznosti registracije in dovoljenja registriranih subjektov, v posamičnih primerih pa tudi za nedovoljeno reklamiranje ali omogočanje dela na črno s strani registriranih subjektov".

Četudi ne gre za delo na črno v dobesednem pomenu, pa takšen nadzor po navedbah komisije pripomore k urejenosti trga, predvsem pri preverjanju listin o izpolnjevanju pogojev, ki je "ključen pogoj za zakonito in strokovno opravljanje dejavnosti".

Inšpektorat RS za infrastrukturo na področju nadzorov še naprej kot problematičen izpostavlja segment nadzora nad prevozi potnikov z osebnimi vozili, kjer je dokazovanje dela na črno posebej težavno.

Inšpektorat RS za šolstvo na drugi strani navaja, da zakonodaja omogoča ustanavljanje zasebnih vrtcev ali opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, a se še vedno pojavljajo številni ponudniki varstva otrok, ki se izogibajo registrskim postopkom, v katerih bi morali izkazati izpolnjevanje predpisanih kadrovskih pogojev ter pogojev za prostor in opremo.

"S tem se vzpostavljajo tvegane situacije za otroke, ki so nedopustne, zato je treba za preprečitev tovrstnih ravnanj področni zakon dopolniti z ustreznimi ukrepi," je mogoče brati v poročilu.

Na področju, ki je v domeni Inšpektorata RS za notranje zadeve, naj bi bile težave v zasebnem varovanju, kjer naj bi prihajalo do dela na črno in plačevanja na roko, a je v praksi to težko dokazati.

Policija medtem v primerih kaznivih dejanj zaposlovanja na črno ne ugotavlja bistvenih razlik s preteklimi leti. "Največkrat gre za opravljanje dela brez prijave v ustrezno zdravstveno zavarovanje in brez ustreznih dovoljenj za delo," navaja komisija.

Policisti še vedno ugotavljajo tudi, da se tovrstna kazniva dejanja najpogosteje pojavljajo v gradbeništvu, gostinstvu in avtoprevozništvu, zaznavajo pa jih tudi v drugih storitvenih dejavnostih.

V sklopu kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost pa je v zadnjih letih najštevilčnejše kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev. Gre predvsem za neizplačevanje plač oz. davkov in prispevkov zaposlenim, ko ti ne prejmejo plačila za opravljeno delo ali ga prejmejo v gotovini, v manjši meri pa za kršitve glede sklenitve oz. nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

Komisija se je dotaknila tudi osebnega dopolnilnega dela, pri čemer je navedla, da so njegovi izvajalci lani skupaj zabeležili 2,7 milijona evrov prihodkov. Za to delo je bilo sicer pridobljenih 20.733 vrednotnic.

Med njenimi priporočili za naprej so pogostejši sestanki oz. dobro sodelovanje nadzornikov s pristojnimi ministrstvi, sodobna informacijska podpora, ustanovitev skupine za postopke s tujci, ki bi nadzirala zakonitost prebivanja tujcev, obveščanje javnosti o posebej problematičnih ugotovitvah s terena, kadrovska popolnitev inšpekcij in skupno usposabljanje inšpektorjev.