STA novice / Dnevnik: Po sodbi vrhovnega sodišča v primeru vračanja migranta na Hrvaško policija ni kršila migrantovih pravic
četrtek, 20.8.2020
Ljubljana, 20. avgusta (STA) - Vrhovno sodišče je v primeru migranta iz Maroka pritrdilo ministrstvu za notranje zadeve in policiji. Ugotovilo je, da policija ni kršila njegovih pravic, ko ga je brez odločbe vrnila hrvaškim policistom, saj po navedbah sodišča to omogoča sporazum o (hitrem) vračanju, ki je bil med obema državama sklenjen že leta 2006, poroča Dnevnik.
Upravno sodišče je sicer pred tem razsodilo, da bi morala Slovenija vsakemu migrantu, ki ga vrne na Hrvaško, izdati odločbo. Naglo vračanje tujcev v okviru meddržavnega sporazuma, brez izdane odločbe in torej brez možnosti pritožbe, po mnenju upravnega sodišča namreč pomeni kršitev evropske in domače zakonodaje ter ustavno zagotovljenih pravic.
Ministrstvo za notranje zadeve se je na to sodbo, ki jo je sprožil migrant iz Maroka, pritožilo, vrhovno sodišče pa je ministrstvu pritrdilo. Po poročanju časnika so na ministrstvu in policiji s sodbo, ki je prva tovrstna na področju vračanja tujcev na Hrvaško v skladu s sporazumom med slovensko in hrvaško vlado, zadovoljni. Kot so pojasnili za Dnevnik, je vrhovno sodišče presodilo, da sporazum ni neskladen s pravom EU, prav tako ni ugotovilo kršitev človekovih pravic v postopkih vračanja na Hrvaško.
V časniku ob tem navajajo, da pravni predpisi sicer predvidevajo, da naj bi migrantom, ki jih slovenska stran brez odločbe vrne na Hrvaško, odločbo izdala hrvaška policija, a se to ne zgodi, temveč migrante izžene v Bosno in Hercegovino. Ker slovenski policiji torej ni treba preverjati, kaj v nadaljevanju počne hrvaška policija, namerava Delovna skupina za azil po poročanju Dnevnika v imenu maroškega migranta vložiti ustavno pritožbo.
Pri varuhu človekovih pravic Petru Svetini pa so po poročanju časnika opozorili, da sodba vrhovnega sodišča še ne pomeni ustaljene sodne prakse, saj da je letos upravno sodišče v primeru prosilca za azil iz Kameruna ministrstvu zapovedalo, naj Kamerunca, ki je bil na podoben način kot Maročan izgnan iz Slovenije in je končal v BiH, vrne v Slovenijo, mu omogoči prošnjo za azil in izplača odškodnino.
Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije pa je za časnik izrazil prepričanje, da je Slovenija s sodelovanjem v verižnih vračanjih soodgovorna tako za ravnanje hrvaških policistov z begunci kot za stanje v nehumanih bivanjskih okoljih begunskih taborišč v Bosni in Hercegovini.
Zadnje novice
-
Socialni partnerji ne nasprotujejo nadaljevanju postopka glede zakona o nacionalnem demografskem sklad (daljše)
13.11.2026 -
Začel se je postopek imenovanja novega predsednika Državne revizijske komisije
13.11.2026 -
Zagovornik načela enakosti opozarja na tveganje diskriminacije zaradi predlagane prepovedi zakrivanja obrazov
13.11.2026 -
Svet EU in Evropski parlament z dogovorom za povečanje števila emisijskih kuponov za industrijo (dopolnjeno)
13.11.2026 -
Kabinet predsednika vlade s spleta umaknil gradivo o Snavu, Pirc Musar pričakuje vabila na seje (dopolnjeno)
13.11.2026 -
POPRAVEK: V DZ še predloga za podelitev statusa mestnih občin Jesenicam in Ravnam na Koroškem
13.11.2026 -
Objavljen razpis za direktorja urada za preprečevanje pranja denarja
13.11.2026 -
Dopolnila k proračunu za leto 2028 brez podpore odbora
13.11.2026 -
S predlogom novele obvezna presoja požarne varnosti tudi za nekatere posege v stavbe
13.11.2026 -
Občine v številkah: Največ obsojenih na prebivalca v Škocjanu
13.11.2026 -
Predlog novega odloka o Snavu zgolj z možnostjo vabljenja šefov države, DZ in opozicije
12.11.2026 -
Pravna mreža poziva poslance k zavrnitvi novele zakona o volilni in referendumski kampanji
12.11.2026