STA novice / Dnevnik: Po sodbi vrhovnega sodišča v primeru vračanja migranta na Hrvaško policija ni kršila migrantovih pravic
četrtek, 20.8.2020
Ljubljana, 20. avgusta (STA) - Vrhovno sodišče je v primeru migranta iz Maroka pritrdilo ministrstvu za notranje zadeve in policiji. Ugotovilo je, da policija ni kršila njegovih pravic, ko ga je brez odločbe vrnila hrvaškim policistom, saj po navedbah sodišča to omogoča sporazum o (hitrem) vračanju, ki je bil med obema državama sklenjen že leta 2006, poroča Dnevnik.
Upravno sodišče je sicer pred tem razsodilo, da bi morala Slovenija vsakemu migrantu, ki ga vrne na Hrvaško, izdati odločbo. Naglo vračanje tujcev v okviru meddržavnega sporazuma, brez izdane odločbe in torej brez možnosti pritožbe, po mnenju upravnega sodišča namreč pomeni kršitev evropske in domače zakonodaje ter ustavno zagotovljenih pravic.
Ministrstvo za notranje zadeve se je na to sodbo, ki jo je sprožil migrant iz Maroka, pritožilo, vrhovno sodišče pa je ministrstvu pritrdilo. Po poročanju časnika so na ministrstvu in policiji s sodbo, ki je prva tovrstna na področju vračanja tujcev na Hrvaško v skladu s sporazumom med slovensko in hrvaško vlado, zadovoljni. Kot so pojasnili za Dnevnik, je vrhovno sodišče presodilo, da sporazum ni neskladen s pravom EU, prav tako ni ugotovilo kršitev človekovih pravic v postopkih vračanja na Hrvaško.
V časniku ob tem navajajo, da pravni predpisi sicer predvidevajo, da naj bi migrantom, ki jih slovenska stran brez odločbe vrne na Hrvaško, odločbo izdala hrvaška policija, a se to ne zgodi, temveč migrante izžene v Bosno in Hercegovino. Ker slovenski policiji torej ni treba preverjati, kaj v nadaljevanju počne hrvaška policija, namerava Delovna skupina za azil po poročanju Dnevnika v imenu maroškega migranta vložiti ustavno pritožbo.
Pri varuhu človekovih pravic Petru Svetini pa so po poročanju časnika opozorili, da sodba vrhovnega sodišča še ne pomeni ustaljene sodne prakse, saj da je letos upravno sodišče v primeru prosilca za azil iz Kameruna ministrstvu zapovedalo, naj Kamerunca, ki je bil na podoben način kot Maročan izgnan iz Slovenije in je končal v BiH, vrne v Slovenijo, mu omogoči prošnjo za azil in izplača odškodnino.
Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije pa je za časnik izrazil prepričanje, da je Slovenija s sodelovanjem v verižnih vračanjih soodgovorna tako za ravnanje hrvaških policistov z begunci kot za stanje v nehumanih bivanjskih okoljih begunskih taborišč v Bosni in Hercegovini.
Zadnje novice
-
Ukrajina in Moldavija naredili nov korak na poti v EU (dopolnjeno)
14.7.2026 -
Odbor DZ prikimal predlogu novele zakona o preprečevanju pranja denarja
14.7.2026 -
DZ bo ponovno odločal o obravnavi novele zakona o javnih uslužbencih po skrajšanem postopku
14.7.2026 -
Iz opozicije zaradi navedb o izobrazbi vnovični pozivi k odstopu Mijiča, Stevanović brez komentarja (dopolnjeno)
14.7.2026 -
V Bruslju podpisali sporazum o prostem gibanju med Gibraltarjem in Španijo
14.7.2026 -
Pri Kallas brez komentarja glede postopka imenovanja Fajon
14.7.2026 -
Bruselj s smernicami za trajnostni turizem v Naturi 2000
14.7.2026 -
Sindikati pričakujejo natančno časovnico usklajevanj v ESS glede demografskega sklada
14.7.2026 -
Ljubljanska občina v parkirni režim v soseskah do konca mandata ne bo posegala
14.7.2026 -
V pilotnem testiranju digitalnega evra bo sodelovala tudi NLB
14.7.2026 -
Spletna objava dopinških prekrškarjev združljiva s pravom EU
14.7.2026 -
Direkcija brez ponovitve razpisa za obnovo postaje Trbovlje
14.7.2026