STA novice / Informacijski pooblaščenec: O ukrepih za preprečevanje širjenja covida-19 mora presojati medicinska stroka

Kot so po prejemu številnih vprašanj posameznikov in delodajalcev zapisali pri Informacijskem pooblaščencu, nujnosti in smiselnosti napovedanega vladnega ukrepa merjenja temperature zaposlenih in obiskovalcev ne morejo komentirati z vidika presoje medicinske stroke o preventivnih ukrepih za preprečevanje širjenja covida-19.

Če bi zdravstveni strokovnjaki tak ukrep opredelili kot potreben, učinkovit in nujen, potem ga je treba izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika, je jasna informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Ob tem je izpostavila, da Nacionalni inštitut za javno zdravje po njenem vedenju takšnega ukrepa avtomatično in za vse delodajalce ali druge organizacije ni svetoval.

"Ob presoji, kateri ukrepi se zahtevajo ali priporočajo, pa je vedno treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti, če npr. za dosego cilja preprečevanja širjenja virusa zadošča podpis izjave o tem, da posameznik nima določenih simptomov, potem neposredno zbiranje konkretnih drugih podatkov o zdravstvenem stanju za ta isti namen ni opravičljivo," je še zapisala.

Zato predlaga, da naj lastniki in vodstva podjetij od specialistov za medicino dela pridobijo oziroma dopolnijo oceno tveganja širitve virusa v podjetju in pravočasno uvedejo vse ukrepe.

Pri tem je, kot opozarja informacijska pooblaščenka, treba upoštevati tudi vsa znanstvena spoznanja in priporočila medicinske stroke. Prelesnikova je izpostavila priporočila Evropske komisije, v katerih je ukrep merjenja temperature ocenjen kot nizko učinkovit in hkrati cenovno zelo drag, saj daje številne lažne rezultate. Zgolj povišana temperatura namreč glede na ugotovitve strokovnjakov ne pomeni nujno okužbe. Če posameznik pred prihodom vzame zdravilo za zniževanje temperature, je podatek napačen. Prav tako pa številni posamezniki, ki so okuženi z novim koronavirusom, ne kažejo znakov povišane temperature.

Prav tako delodajalci glede na določbe veljavne delovnopravne zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih, med katere sodijo tudi podatki o telesni temperaturi zaposlenih, je spomnila.

Na dileme mora po mnenju Informacijskega pooblaščenca odgovor primarno podati odgovor zakonodajalec in zdravstvena stroka. Ob odločanju o obveznih in priporočenih ukrepih pa morajo tako zakonodajalec in delodajalci presoditi zlasti, ali je res nujno in primerno, da delodajalec meri in spremlja telesno temperaturo zaposlenih, ali je nujno in primerno te podatke hrani, katere podatke obdeluje in hrani ter za koliko časa. Prav tako se morajo vprašati, ali obstajajo morebitni drugi manj invazivni ukrepi, ki so celo bolj učinkoviti z vidika dejanskega preprečevanja širjenja okužbe in zagotavljanja nemotenega delovnega procesa.