STA novice / Vlada v DZ pošilja predlog novele zakona o tujcih

Vlada je predlog pripravila po tem, ko je ustavno sodišče na pobudo nekdanje varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer razveljavilo določbo iz leta 2017 sprejete novele zakona o tujcih. Ta je predvidevala, da bi lahko DZ ob zaostrenih migracijskih razmerah z absolutno večino sprožil poseben ukrep omejevanja vstopa tujcev v državo, s čimer bi bila onemogočena individualna obravnava tujcev v času zaostrenih migracijskih razmer.

Če bi v državo vstopilo zelo veliko nezakonitih migrantov z namero po prošnji za mednarodno zaščito bi se lahko zgodilo, da državni organi ne bi več mogli v celoti izvajati svojih obveznosti. Vplivale bi tudi na delovanje drugih sistemov in podsistemov. Poleg tega bi takšna situacija neposredno vplivala na javno varnost in varnostne razmere na posameznem območju ali več območjih, posledično lahko v celotni državi, so sporočili z vlade.

Ob oceni, da so takšne razmere nastale, se ministrstvu za notranje zadeve nalaga, da vladi predlaga sprejetje odločitve o vodenju in upravljanju kompleksne krize. V okviru vodenja in upravljanja kompleksne krize lahko vlada predlaga DZ sprejetje ukrepa, s katerim se v kompleksni krizi začasno prilagodi izvajanje zakona o mednarodni zaščiti na določenem območju. Na podlagi odločitve DZ bi policija namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito pod nekaterimi pogoji zavrgla. Predlagana rešitev po navedbah vlade upošteva odločbo ustavnega sodišča.

S predlogom se omejujejo dokazila, s katerimi lahko tujec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za prebivanje, izkaže zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v Sloveniji. Iz nabora so izvzeta povračila stroškov v zvezi z delom. Pri preverjanju pogoja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku podaljšanja oziroma izdaje dovoljenja za prebivanje pa se na novo uvaja sistem avtomatičnega periodičnega preverjanja sredstev s strani upravnih enot.

Uvaja se pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni kot pogoj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki se izda na podlagi petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja tujca v Sloveniji. Prav tako se uvaja pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, ki se za polnoletne družinske člane zahteva za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine.

Jasneje se določa nezakonito prebivanje tujcev v državi. Iz dvofazne ureditve izdajanja aktov oziroma nalaganja obveznosti nezakonito prebivajočim tujcem za prostovoljni odhod se prehaja v enofazni sistem. Tako bo policija neposredno izvrševala odločbe upravnih organov, če tujec ne bo sledil njihovemu izreku.

Poleg tega se ureja enotno ravnanje glede rokov za prostovoljni odhod in obdobij prepovedi vstopa. S predlogom se upoštevajo priporočila Evropske komisije, prav tako pa se priznavajo odločbe o vrnitvi, ki jih izdajo druge države članice EU.

Nadalje se zagotavlja izvrševanje sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz EU in Evropske skupnosti za atomsko energijo v delu, ki ureja pravice v zvezi s prebivanjem oz. z nadaljnjim prebivanjem in izdajo dokumentov za prebivanje državljanom Združenega kraljestva in njihovim družinskim članom, ki bodo zakonito prebivali v Sloveniji ob poteku prehodnega obdobja 31. decembra in nameravajo v Sloveniji še naprej prebivati tudi po poteku prehodnega obdobja.

Predlog nenazadnje prenaša v nacionalni red evropsko direktivo o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair. Temeljni cilj je olajšati vstop tistim državljanom tretjih držav, ki prihajajo na območje EU zaradi opravljanja raziskovalnega dela in študija.