STA novice / DZ na dnevni red seje uvrstil zahteve za parlamentarne preiskave koalicije in opozicije

Medtem je na dnevnem redu seje, ki se je začela danes, tudi že zahteva za opozicijsko preiskavo o zadevi Black Cube, kar so v opoziciji dosegli s sklicevanjem na 59. člen poslovnika, ki določa, da predsednik DZ na predlog dnevnega reda na predlog vsake opozicijske poslanske skupine uvrsti po eno zadevo, katere predlagatelji so poslanci te poslanske skupine, če ta izpolnjuje pogoje za obravnavo po tem poslovniku. To možnost so na seji kolegija predsednika DZ Zorana Stevanovića, na kateri so se dogovorili o sklicu oktobrske seje DZ, izkoristili v Levici.

Predloge za razširitev dnevnega reda z zahtevami za preostale tri preiskovalne komisije je DZ danes podprl brez glasu proti. DZ bo koalicijski zahtevi obravnaval v četrtek, opozicijski pa v petek.

Opozicija se je za odreditev preiskav na njihovo zahtevo zavzemala že več mesecev, a doslej neuspešno, saj so želeli v koaliciji počakati izid referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki pa je bila po delnem neuradnem izidu zavrnjena.

S parlamentarno preiskavo glede suma obvodnega oz. nedovoljenega financiranja političnih strank želijo v Svobodi in Levici raziskati sume prikritega financiranja prek povezanih poslovnih in medijskih razmerij ter iz tujine. V preiskavi o aferi Black Cube pa bodo v Svobodi in Levici ugotavljali, kdo je izraelskemu podjetju naročil in plačal tajno snemanje pogovorov z vidnimi osebnostmi, zakaj so predstavniki Black Cube obiskali sedež SDS in ali je šlo za poskus vplivanja na izid letošnjih parlamentarnih volitev.

V povezavi z zadevo Black Cube so zahtevo za preiskavo vložili tudi poslanci Resnice, SDS ter NSi, SLS in Fokusa, da bi raziskali sum politične zlorabe Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) in policije, pri čemer bi preiskovali posredovanje informacij o zadevi javnosti. Iz vrst SDS ter trojčka NSi, SLS in Fokus pa prihaja zahteva za preiskavo o sumih vplivanja na domnevno negospodarne ali protipravne odločitve organov vodenja in nadzora elektroenergetskih podjetij, ki so posredno ali neposredno v državni lasti, Slovenskega državnega holdinga, vlade, DZ ter drugih državnih organov. Del preiskave bo tudi financiranje nevladnih organizacij, ki niso dobrodelnega značaja.