STA novice / Ob opozicijskih kritikah predloga proračunov tudi čez odbor za zdravstvo

Predlog rebalansa proračuna za prihodnje leto za zdravstveni resor predvideva 528,6 milijona evrov sredstev, od tega 485 milijonov evrov integralnih sredstev. To pomeni za 334,8 milijona evrov več sredstev, kot jih je predvideval že sprejeti proračun za prihodnje leto. Predlog proračuna za leto 2022 pa predvideva 294,1 milijona evrov sredstev za zdravstvo, od tega je integralnih sredstev 281,2 milijona evrov, kar pomeni dobrih 100 milijonov evrov več, kot predvideva trenutno veljavni proračun za 2021, je navedla državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant.

"Bistvena povečanja" se po besedah Bregantove nanašajo na izpolnjevanje zavez iz koalicijske pogodbe, to so zagotovitev dodatnih virov iz javnih sredstev za finančno stabilno financiranje zdravstvenega sistema, čemur vlada z rebalansom namenja 200 milijonov evrov, za projekt skrajševanja čakalnih dob pa želi vlada prihodnje leto nameniti 28,2 milijona evrov.

Sredstva za zdravstvo se v prihodnjih dveh letih bistveno povečujejo tudi na račun sredstev za obvladovanje epidemije novega koronavirusa (v 2021 77,4 milijona evrov, v 2022 pa 68,6 milijona evrov).

Bregantova je izpostavila tudi povečanje sredstev za investicijska vlaganja. Za leto 2021 so zagotovili 59 milijonov evrov, za 2022 pa 60 milijonov evrov. Med največjimi projekti, ki se bližajo dokončanju, je Bregantova izpostavila novogradnjo za Splošno bolnišnico Celje in dokončanje ljubljanske urgence. V prihodnjih dveh letih pa se dokončujejo tudi številni drugi projekti obnov in dograditev v bolnišnicah po državi.

Poslanca SD Franca Trčka predstavitev državne sekretarke ni navdušila. Kritičen je bil do tega, da je za investicije v mariborski UKC namenjenih komaj pet milijonov evrov, za investicije v ljubljanskega pa kar 130. Kot je pripomnil, bi morda veljalo odložiti asfaltiranje kakega odseka ceste na račun obnove kuhinje v UKC Maribor. Nezadovoljstvo je izrazil tudi nad velikim zadolževanjem, ki ga predvidevata predlagana proračunska dokumenta.

Tudi Jani Möderndorfer (LMŠ) se je - poleg napovedi, da bo "uporabil vsa pravna sredstva, da vlada ne bo spet zaustavila življenja v državi zaradi epidemije" - obregnil ob zadolževanje. Vprašal se je, zakaj dodatnega denarja za skrajševanje čakalnih dob vlada ni raje namenila zdravstveni blagajni, da bi ta začela plačevati izvajalce za vse opravljene storitve, ne da javni zavodi ustvarjajo minus, ker naredijo več kot dobijo plačanega.

Kritičen je bil tudi Andrej Rajh iz SAB, ki je opozoril, da za velik del sredstev v proračunu ni jasno, za kaj se bodo porabila. Kot je dejal, podpirajo skrajševanje čakalnih dob, a je pripomnil, da v Sloveniji "v dobi informacijske tehnologije sploh ne vemo, kakšne so". Podporo več poslanskih kolegov pa je požel z napovedjo, da bodo vložili dopolnila k proračunu, da se "popravi nepošten razrez proračuna za vzhodni del države".

Poslanec Levice Željko Cigler je vladi očital, da ne zastopa interesov javnega zdravstvenega sistema in pozval k pojasnilu, zakaj se denar namenja zasebnikom. Okrcal je tudi ministra za zdravje Tomaža Gantarja, ki po njegovem ignorira odbor za zdravstvo, saj da ga ni v parlament. "Ko smo govorili o 780 milijonih za obrambo, je obrambni minister Matej Tonin odgovorno sedel tu s svojim kabinetom. O orožju v Sloveniji vemo do metka natančno, kaj rabimo in kako bomo to plačali. Gantar tega parlamentu ne predloži," je bil kritičen.

Pozitivno pa na predloga obeh proračunskih dokumentov gleda poslanka NSi Iva Dimic. Po njeni oceni sta dokumenta naravnana v krepitev javnega zdravja in zdravstva. Izpostavila je znatno povišanje sredstev za krepitev javno dostopnega zdravstva. Ministrstvo za zdravje se po njeni oceni zaveda, kaj pomeni dostopno zdravstvo in temu namenja znatna višja sredstva. Proračuna je ocenila kot razvojno naravnana.

Po mnenju poslanke SDS Mojce Škrinjar pa je proračun kljub težki situaciji, ki smo ji priča, optimističen. Pozdravila je skrb, ki jo ministrstvo za zdravje namenja javnemu zdravju, zlasti ranljivim skupinam, duševnemu zdravju, odvisnikom ter zdravju na področju prehrane in telesne dejavnosti. Na opozicijske kritike o prelivanju denarja k zasebnikom pa je dejala, da mora denar slediti posamezniku in je ne zanima, ali storitev izvaja javni zdravstveni dom ali zasebnik, temveč, da je storitev pravično plačana in strokovna.

Državna sekretarka je v odgovorih na očitke opozicije med drugim poudarila, da Slovenija potrebuje reformo zdravstva in da je denar, ki je zdravstvu namenjen v proračunu, zgolj za gašene požara. "Tako ne bo šlo v nedogled. Zadolžujemo naše otroke," je dodala.