STA novice / Erbežnik v predstavitvi izpostavil pomen varovanja človekovih pravic, zakonitosti in ustavnosti

Po mnenju Erbežnika je za ustavnega sodnika pomembno, da ni zgolj še ena dodatna stopnja rednega sodstva, temveč je neke vrste "antisodišče" v smislu, da pokaže občutljivost, ki je redno sodstvo ni pokazalo. "Vsaka organizacija namreč razvije neko cehovsko logiko, namen ustavnega sodišča pa je, da to preseže in je posebej občutljivo na argumente oseb, ki izražajo pomisleke glede človekovih pravic v svoji zadevi," je dejal na javni predstavitvi. To je danes pripravil urad predsednika republike, ki ga tudi predlaga v izvolitev.

Ustavni sodnik mora po besedah Erbežnika razumeti, kakšno je stanje človekovih pravic v svetu. "Trenutno v svetu poteka spopad med dvema paradigmama - ena je paradigma človekovih pravic, druga pa paradigma, ki ima vizijo, da bo svet v prihodnje tehnološka diktatura. Paradigma človekovih pravic je trenutno relativno pod pritiskom in tega se mora zavedati tudi prihodnji ustavni sodnik. Pri svojem delu bo namreč soočen z vprašanji, kako vzpostaviti razmerje med tehnologijo in človekovimi pravicami," je dejal.

Glede poznavanja položaja Slovenije znotraj EU je po besedah Erbežnika bistveno, da razume razmerje med slovenskimi in evropskimi organi "v smislu neke nastajajoče federalne države": "Evropsko pravo namreč ni nekaj, kar je padlo z neba, ampak je nekaj, kar lahko soustvarja tudi ustavno sodstvo v nacionalnih državah".

V predstavitvi se je dotaknil tudi nekaterih aktualnih vprašanj. Glede razmišljanj, da bi se omejilo dostop posameznikom do ustavnega sodišča, je menil, da je treba k temu pristopati relativno zadržano, saj da mora ustavno sodišče posamezniku dostop do njega omogočati na relativno enostaven in poceni način, kot je to po njegovem mnenju urejeno že zdaj. "Primerno je, da se to ohrani," je dejal. Tudi sicer je izpostavil pomen socialne komponente v smislu, da smo vsi pred zakonom enaki in da imamo vsi možnost dostopa do sodišč ne glede na materialni položaj.

Na vprašanje, kako gleda na omejevanje človekovih svoboščin v času epidemije koronavirusa in ali bi moralo biti pri tem ustavno sodišče neka protiutež izvršilni veji oblasti, je odgovoril, da gre za relativno nov, do zdaj nepoznani izziv, ki bo družbo zaposloval še nekaj časa. V Sloveniji je morda na to temo veliko polemik v smislu političnih delitev, a razprava o tem poteka v vseh članicah EU, je opozoril.

44-letni kandidat za ustavnega sodnika je študiral na pravni fakulteti v Ljubljani, doktorat pa je opravil na evropski pravni fakulteti. Je avtor številnih strokovnih člankov in soavtor učbenika Kazensko procesno pravo RS. 17 let je zaposlen je v Evropskem parlamentu, od tega 10 let v odboru za pravosodje in notranje zadeve, kjer dela kot svetovalec. Je izredni profesor za kazensko procesno pravo na evropski pravni fakulteti.

Predsednik republike Borut Pahor ga je DZ v izvolitev predlagal po končanem ponovljenem pozivu za kandidata za ustavnega sodnika, ki bo nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel sredi julija. Na poziv so se poleg Erbežnika prijavili še Rok Svetlič, Marko Starman, Marjan Lekše in Boštjan Pintar. Erbežnik, Svetlič in Starman so bili med možnimi kandidati že ob prvem pozivu, ko je Pahor v imenovanje predlagal Andraža Terška, a ta na tajnem glasovanju v DZ ni dobil dovolj glasov.