STA novice / Ministrstvo za javno upravo v javno razpravo posredovalo predlog sprememb referendumske zakonodaje

Na ministrstvu so pojasnili, da so spremembe potrebne zaradi dokončne uskladitve zakona s spremembami 90. člena ustave iz leta 2013 in zaradi uresničitve odločbe ustavnega sodišča iz leta 2018 glede ureditve referendumskega spora.

Spremembe ustave se od 2013 neposredno sicer uporabljajo, vseeno pa terjajo tudi ustrezne zakonske spremembe in dopolnitve ter natančnejšo ureditev določenih postopkov. Te pa naslavlja predlagana novela zakona o referendumu in ljudski iniciativi, so v sporočilu, objavljenem na spletu, zapisali na ministrstvu za javno upravo.

Kot so izpostavili, predlog določb 5. poglavja omenjene novele zakona, ki urejajo varstvo pravice glasovanja na referendumu, na novo in celovito ureja tudi postopke nadzora nad ustavnostjo, zakonitostjo in poštenostjo referendumskega postopka. Predlagane določbe odpravljajo protiustavnosti iz omenjene odločbe ustavnega sodišča.

Predlagane določbe pa obenem izboljšujejo in na novo urejajo tudi postopek nadzora nad zakonitostjo izvedbe referenduma pred Državno volilno komisijo. "Določbe kot referendumskega sodnika določajo vrhovno sodišče, in sicer za vse primere referendumskih sporov. Hkrati ohranjajo ugovorni postopek pred Državno volilno komisijo, pri čemer so komisiji dodeljene številne pomembne pristojnosti referendumskega nadzora," so zapisali.

Osnutek novele pa prav tako predvideva uvedbo elektronskega postopka zbiranja 40.000 podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma. Po novem tako ne bi bilo potrebno fizično zbiranje obrazcev podpore.

"Glede na predlog, bo podpora podpisana pred upravnim organom in zabeležena v elektronski obliki, predlagatelj referenduma pa bo od ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, prejel potrdilo o skupnem številu podpor zbranih v evidenci volilne pravice," so navedli. Predlagatelj referenduma bo tako v državni zbor vložil samo potrdilo notranjega ministrstva o številu zbranih podpor.

Osnutek novele zakona bo v javni razpravi do 13. januarja 2021.

Državni zbor je 7. aprila letos s 66 glasovi za in osmimi proti sprejel novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katero je uresničil ustavno ureditev zakonodajnega referenduma iz leta 2013 glede ene od sestavin, to je predmet referendumskega odločanja: določitev postopka v primeru omejitev in prepovedi referenduma, so spomnili na ministrstvu za javno upravo. Vlada kot predlagatelj zakona je že takrat navedla, da bi bilo glede na spremembe ustave in odločbo ustavnega sodišča potrebno sprejeti celovito novelo zakona, a se je zaradi epidemije bolezni covid-19 odločila nemudoma urediti tisto, kar je bilo nujno.