STA novice / Slovenija po sodbi Sodišča EU kršila nedotakljivost arhivov ECB, a ta ne onemogoča nadaljnje preiskave bančne sanacije (zbirno)

Sodišče EU je v danes objavljeni sodbi ugodilo tožbi Evropske komisije proti Sloveniji, vloženi aprila lani. Komisija je Sloveniji očitala kršenje nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije julija 2016. Preiskava je bila izvedena zaradi suma zlorabe položaja v okviru sanacije bank konec leta 2013.

ECB je po navedbah sodišča v tem okviru slovenskim organom pojasnila, da njenih arhivov ne sestavljajo le dokumenti, ki jih sama ustvari, temveč tudi komunikacija med njo in nacionalnimi centralnimi bankami. Čeprav je Banka Slovenije trdila, da se s preiskavo v takšnem obsegu krši načelo nedotakljivosti arhivov ECB, so slovenski organi hišno preiskavo in zaseg dokumentov nadaljevali, ne da bi vključili ECB, so zapisali na sodišču.

ECB je trdila, da pod nekaterimi pogoji ne bi nasprotovala odpravi zaščite, do katere so upravičeni dokumenti, ki so jih zasegli slovenski organi. Ker pa slovenski organi v okviru postopka ugotavljanja kršitev evropskega prava ECB niso dovolili, da bi med zaseženimi dokumenti opredelila tiste, ki so povezani z izvajanjem njenih nalog, ter dokumentov Banki Slovenije niso vrnili, je sodišče ugotovilo, da so kršili tudi načelo obveznosti lojalnega sodelovanja z ECB.

Gre za pomemben presedan glede privilegijev in imunitet EU. Sodišče je namreč v sodbi pojasnilo pojem arhivov ECB. Ker je ECB institucija EU, se načelo nedotakljivosti arhivov EU uporablja tudi za arhive ECB. Arhivi unije zajemajo tudi arhive, ki niso hranjeni v stavbah in prostorih unije, arhivi ECB pa zajemajo tudi dokumente v posesti nacionalnih centralnih bank.

Slovenska stran je pred izrekom sodbe očitek komisije označevala za nedopusten poseg v nacionalni predkazenski postopek. A pritožba na sodbo Sodišča EU ni možna. So pa na pravosodnem ministrstvu zapisali, da je sedaj na potezi tožilstvo, ki bo moralo sodbo natančno preučiti in sprejeti ustrezno odločitev. "Na ministrstvu za pravosodje pa menimo, da je treba sodbo v skladu načelom vladavine prava čimprej izvršiti," so poudarili.

Konkretnega roka za izpolnitev obveznosti Slovenije ni. Če pa bo komisija ocenila, da Slovenija ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe, lahko vloži novo tožbo, s katero zahteva naložitev denarnih sankcij. Profesorica Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU, je menila, da se v tej drugi sodbi lahko državi izrečejo visoke finančne sankcije, tudi do 100 milijonov evrov.

Evropska komisija je odločitev sodišča vzela na znanje. Kot v vseh sodnih primerih pričakuje, da bo Slovenija sodbo izvršila. V ECB in Banki Slovenije pa so ocenili, da je sodba potrdila njihovo izhodiščno zaskrbljenost glede nedotakljivosti arhivov. "Prizadevali smo si za rešitev te problematike že v okviru domačih pravnih postopkov in pogovorov," so ob tem še izpostavili v Banki Slovenije.

Slovenska stran je danes poudarjala predvsem to, da je sodišče jasno zapisalo, da ne vidi ovir za zaseg dokumentov, ki niso povezani z delovanjem ECB. Zato sodba po mnenju pravosodnega ministrstva ne bi smela bistveno vplivati na konkretni nacionalni kazenski postopek glede sanacije bank. "Konkretna kazenska zadeva je usmerjena le v takratne nacionalne pristojnosti Banke Slovenije," so spomnili v specializiranem državnem tožilstvu in dodali, da slednje med strankami postopka nikoli ni bilo sporno.

Tudi po mnenju SD je sodba pomembna v delu, ki dovoljuje uporabo tistega dela zasežene dokumentacije Banke Slovenije, ki ni povezan z ECB. "To je bil namreč ključni interes Slovenije, ki omogoča uveljavljanje odgovornosti za potek bančne sanacije," so spomnili. V SMC pa so izrazili pričakovanje, da napaka organov pregona ne bo onemogočila nadaljevanja kazenskega pregona, ki si tudi glede na izsledke računskega sodišča zasluži končni epilog.

Predsednica SAB Alenka Bratušek je spomnila, da je Slovenija s tem, ko je šla v EU, podpisala, da bo spoštovala pravni red EU, Evropske komisije in ECB. Podobno je menil tudi vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat: "Čas je, da razumemo, da imamo skupno evropsko valuto in da smo del evrskega sistema."

Sodba pa skrbi specializirano državno tožilstvo glede pojma arhivi unije. "Stališče predstavlja izredno omejitev suverenosti držav članic pri preiskovanju kaznivih dejanj," so ocenili in povzeli, da se pojem arhivi unije razširja na vse vrste dokumentov in nosilcev podatkov, ki jih izročijo ali prejmejo subjekti in institucije EU ter z njimi povezani subjekti, torej tudi nacionalne institucije posameznih držav.

Razlaga je presenetila tudi SD. "Tako široka razlaga utegne v prihodnje otežiti uveljavljanje odgovornosti oblasti, če so te povezane z odločitvami na evropski ravni. Menimo, da to ne bo prispevalo k odgovornosti in transparentnosti oblasti do državljank in državljanov," so izpostavili.

V kabinetu predsednika vlade so danes dejali, da sodbe ne bodo komentirali. Premier Janez Janša pa se je nanjo odzval s kratkim zapisom na svojem profilu na Twitterju.