STA novice / Ob prelomu leta: Prepotreben zakon o dolgotrajni oskrbi na vladi morda v prvi polovici leta (tema)

Na ministrstvu, kjer so predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo pripravili, pojasnjujejo, da mora predlog po javni razpravi, ki se je iztekla 5. oktobra, še skozi medresorsko usklajevanje.

Zakon je sicer tako po prepričanju vlade kot strokovne javnosti nujen glede na staranje prebivalstva, dodatno pa je potrebo po takšni zakonodaji pokazala epidemija covida-19, ki je lani močno prizadela starejšo populacijo, domove za starejše in posebne socialnovarstvene zavode.

Lani je sicer umrlo nekaj manj kot 3000 ljudi, ki so zboleli za covidom-19, od tega daleč največ starejših od 75 let. A po projekcijah, ki jih navaja ministrstvo, naj bi se približno 20-odstotni delež, ki ga predstavljajo starejši od 65 let, do leta 2050 povečal na 30 odstotkov. Delež starejših od 80 let se bo s petih odstotkov po projekcijah do leta 2050 povečal na 11,4 odstotka. S staranjem pa se verjetnost za potrebo po dolgotrajni oskrbi povečuje. Vzporedno naraščajo tako javni kot zasebni izdatki za plačilo pravic in storitev na tem področju. Rebalans državnega proračuna za leto 2020 je za dolgotrajno oskrbo predvidel dobrih osem milijonov evrov.

Standardni obseg naj bi bil financiran iz javnih virov

Po prvotnem vladnem predlogu, ki je bil v javni razpravi, bi bila do dolgotrajne oskrbe upravičena polnoletna oseba, ki je denimo zaradi bolezni ali starosti trajno odvisna od pomoči drugih. Med storitvami dolgotrajne oskrbe so naštete storitve s področja osnovnih in podpornih dnevnih opravil, storitve zdravstvene nege, povezane z osnovnimi dnevnimi opravili, ter storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti.

Standardni obseg storitev v posamezni kategoriji bi bil v celoti financiran iz javnih virov. Uvedli bi namreč obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, prispevna stopnja pa bi znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje nekoliko znižal.

Dolgotrajna oskrba bi se izvajala v obliki formalne oskrbe na domu in v instituciji, kot posebna oblika pa je predlagan oskrbovalec družinskega člana. Kdor bi želel, bi se lahko odločil tudi za denarni prejemek. Poleg tega naj bi upravičencem financirali storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti.

Merila za upravičenost do dolgotrajne oskrbe bi bila enotna in opredeljena na nacionalni ravni, vstopna točka za uveljavljanje pravic pa bi bil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

ZZZS in Zdus za bolj natančen zakon

Več deležnikov je sicer med javno razpravo pozvalo k nadgradnji predloga. Po mnenju ZZZS bi bilo treba natančneje opredeliti prehod z veljavnega na novi sistem za vse vključene in določiti daljše prehodno obdobje od predlaganega 1,5-letnega.

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) pa kljub nekaterim spremembam v predlogu še vedno pričakuje natančno razmejitev med storitvami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in storitvami za dolgotrajno oskrbo, so povedali za STA.

Pripravljeno zakonsko besedilo tudi ne predvideva možnosti za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe, ki jo potrebnim pomoči nudijo prostovoljci, ugotavljajo v zvezi, v okviru katere deluje prostovoljski program Starejši za starejše, ki ima po njihovi oceni vse osnove, da bi bil opredeljen kot pomoč na domu.