STA novice / Infrastrukturno ministrstvo predlaga prepoved obsežnega hidravličnega lomljenja

Predlog zakona, ki je bil na portalu E-demokracija objavljen pred dobrima dvema tednoma, hidravlično lomljenje opredeljuje kot postopek izkoriščanja ogljikovodikov, pri katerem se v vrtino vtiska voda ali voda z dodatkom mehanskih delcev in kemičnih dodatkov z namenom, da se na ta način poveča naravna razpokanost kamnine ali ustvari umetni sistem razpok, s čemer se poveča njena prepustnost. Kadar se v vrtino vtiska najmanj 1000 kubičnih metrov vode na fazo lomljenja oziroma najmanj 10.000 kubičnih metrov vode v celotnem postopku, je govora o obsežnem hidravličnem lomljenju.

Obsežno hidravlično lomljenje bi ministrstvo prepovedalo. Hidravlično lomljenje pod omenjeno mejo pa bi dovolilo pod pogoji, da so znane vse sestavine, ki se za ta namen dodajajo vodi in je njihova uporaba v Sloveniji dovoljena, da ne more priti do površinskega iztekanja onesnaževal ali njihovega izliva v tla, vode ali zrak, da je zagotovljeno ustrezno ravnanje z onesnaževali, ki se jih zbira na površini, da ne more priti do neposrednega izliva onesnaževal v podzemne vode, da se s postopkom ne bo povzročil stik z vodonosnikom ter da ne bo nastala škoda za druge dejavnosti v okolici vrtine.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je sicer v pisnem odgovoru na poslansko vprašanje Dejana Židana (SD) na temo frackinga ta teden poudaril, da je z novelo predlagana rešitev "bistveno bolj restriktivna, kot jo predlaga Evropska komisija", saj Evropska komisija hidravličnega lomljenja pod mejo, ki določa obsežno hidravlično lomljenje, sploh ne šteje za nevarno in ga ne ureja, s posebnimi zahtevami pa ureja samo hidravlično lomljenje nad to mejo. S predlagano rešitvijo bo "tehnološka metoda, enako kot nevarne tehnološke metode v industriji, varna ter neškodljiva za ljudi, okolje in naravo", je zatrdil Vrtovec.

Britanski Ascent Resources si že dalj časa prizadeva dobiti dovoljenja za uporabo hidravličnega lomljenja pri pridobivanju zemeljskega plina v Petišovcih. DZ je že trikrat odločal o prepovedi frackinga v Sloveniji, nazadnje decembra lani, ko je predlog novele zakona o rudarstvu v parlamentarni postopek vložila Levica skupaj z LMŠ, SD in SAB. Ideja nikoli ni dobila zadostne podpore.

Novela zakona o rudarstvu, ki jo predlaga ministrstvo za infrastrukturo, sicer ureja še nekatera druga področja. Med njimi so ureditev posebnih primerov podaljšanja rudarske pravice in koncesije, posodobitev ureditve in objave podatkov s področja rudarstva ter vloga geološkega zavoda pri pripravi smernic in mnenj v postopkih občinskega in državnega prostorskega načrtovanja.

Ureja tudi plačilo nadomestila za pridobljeno mineralno surovino za zavezanca sanacije nelegalnega kopa, ureditev načina izvedbe sanacije ter plačila nadomestila za pridobljeno mineralno surovino za zavezanca sanacije po prenehanju rudarske pravice in koncesije za izkoriščanje, nekatera vprašanja v zvezi z ugasnitvijo rudarske pravice ter nekatera vprašanja v zvezi s pridobivanjem mineralnih surovin ob izvajanju gradbenih del ter agromelioracije ter iskanju površin za odlaganje velikih količin viškov mineralne surovine pri izvedbi državnih projektov.

Nenazadnje predlog novele naslavlja vprašanja v zvezi s predčasno popolno in trajno opustitvijo izvajanja rudarskih del, nekatera vprašanja v zvezi z opravljanjem reguliranih poklicev v rudarstvu ter opredelitvijo prekrškov in glob za kršitve določb zakona.