STA novice / Vlada in še štiri revidirana ministrstva pri upravljanju javnih zavodov delno učinkoviti

Vlada in pristojna ministrstva niso dovolj jasno in nedvoumno opredelili vloge in pristojnosti sveta zavoda, sestava sveta zavoda pa ne zagotavlja udejanjanja javnega interesa na vseh področjih, meni računsko sodišče. Zakon o zavodih in področni zakoni namreč pojma upravljanja, njegovih pristojnosti, ciljev in namena upravljanja javnega zavoda ne opredeljujejo.

Določbe aktov o ustanovitvi dopuščajo tudi ureditev pristojnosti sveta zavoda v statutu, a na njegovo vsebino ustanovitelj na področju socialnega varstva ne more neposredno vplivati, saj od junija 2017 k statutom ne daje več soglasja.

Zakon o zavodih in področna zakonodaja izrecno ne urejata odgovornosti sveta zavoda in njegovih članov, pristojna ministrstva niso določila odgovornosti sveta zavoda in njegovih članov v drugih aktih, le ministrstvo za zdravje napotuje na uporabo splošne ureditve odškodninske odgovornosti in zahtevane skrbnosti v obligacijskem zakoniku. Ker odgovornost ni opredeljena, tudi posledice nevestnega ravnanja niso vedno vnaprej jasne, opozarja računsko sodišče.

Izpostavlja tudi, da vlada ni podala enotnih smernic glede načina imenovanja, pogojev in meril ter izobraževanja članov sveta zavoda, kar je povzročilo precej različno prakso posameznih ministrstev. Področni zakoni z nekaj izjemami pa nimajo določb, ki bi urejale postopek za izbiro članov sveta zavoda. Pač pa določajo, da se postopek imenovanja oziroma izvolitve članov sveta zavoda uredi z aktom o ustanovitvi oziroma statutom, kjer pa so urejeni predvsem postopki izvolitve predstavnikov zaposlenih oziroma zainteresirane javnosti.

Akti o ustanovitvi, statuti oziroma drugi akti določajo, da mandat članov sveta zavoda večinoma začne teči s konstitutivno sejo sveta zavoda. Mandati članov so sicer opredeljeni, vendar na področju kulture različno dolgi, pri čemer pristojno ministrstvo razlik v trajanju mandata ni utemeljeno pojasnilo. Omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja članov sveta zavoda pa razen na področju vzgoje in izobraževanja ni določena.

Po ugotovitvah računskega sodišča večina ministrstev ni vzpostavila sistema, s pomočjo katerega bi lahko preverjali, ali sveti zavoda izvajajo predpisane naloge in v zahtevanih primerih zaprosijo za izdajo soglasja pristojnega ministrstva oziroma ustanovitelja. Posledice neizvajanja nalog sveta zavoda pa niso predvidene.

Poleg tega računsko sodišče izpostavlja tudi, da je vrednotenje dela članov sveta jasno in konkretno določeno s predpisi, vendar je ureditev neenotna, saj so iz uporabe uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih izključene srednje šole, univerze in Zdravstveni dom študentov Univerze v Ljubljani, razlogi za to pa niso argumentirani.

Od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zahteva odzivno poročilo, vsem pa je podalo priporočila.