STA novice / Vrh EU za pospešitev cepljenja, zbliževanje stališč glede cepilnih potrdil (zbirno)

Glavna prednostna naloga je pospešiti proizvodnjo in dobavo cepiv ter cepljenje, a prihodnjih nekaj tednov bo še težkih, je poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel po virtualnem zasedanju voditeljev članic EU. Obenem je izrazil optimizem in izpostavil, da želi kljub vsemu posredovati sporočilo upanja.

Voditelji so danes v skupni izjavi ocenili, da epidemiološke razmere ostajajo resne in da so nove različice dodaten izziv, zato je treba ohraniti stroge omejitve in obenem okrepiti prizadevanja za dobavo cepiv. Izpostavili so nujnost pospešitve procesa odobritve, proizvodnje in razdeljevanja cepiv ter cepljenja ter potrebo po krepitvi nadzora nad novimi različicami in zmogljivosti njihovega prepoznavanja.

Slovenski premier Janez Janša je na Twitterju v angleščini zapisal, da je treba do konca junija zagotoviti dovolj cepiv za vse Evropejce. "To je doslej najpomembnejši cilj te generacije," je izpostavil.

Ob težavah pri dobavi cepiv, zlasti z britansko-švedskim podjetjem AstraZeneca, so voditelji farmacevtskim podjetjem posredovali odločno sporočilo, da morajo zagotoviti predvidljivost proizvodnje cepiv in spoštovati pogodbene obveznosti. Neuradno se je z vrha poročalo tudi o pozivih k ostrejšemu pristopu do podjetij, ki ne spoštujejo obveznosti, v okviru mehanizma za nadzor izvoza cepiv.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v povezavi s tem pojasnila, da s pomočjo mehanizma za nadzor izvoza cepiv opažajo, da se v 95 odstotkih izvaža cepivo Pfizerja in BioNTecha, sicer pa cepivo Moderne. Z nobenim od teh proizvajalcev unija nima težav, zato se izvoz odobri. Dogajanje v povezavi s cepivi AstraZenece pa pozorno spremljajo, je dodala.

Pred vrhom so močno odmevala nesoglasja zaradi potrdil o cepljenju in enostranskih ukrepov na mejah za zajezitev širjenja različic virusa.

Stališča glede potrdil o cepljenju se po Michelovih besedah vse bolj zbližujejo, a odločitev o njihovi uporabi v nezdravstvene namene pričakovano še ni. Veleposlanikom članic so voditelji podelili mandat, da opredelijo politična in tehnična vprašanja, ki jih je še treba doreči, je povedal predsednik Evropskega sveta.

Veliko je legitimnih skrbi, pravi Michel in poudarja, da do marca pričakuje napredek na tem področju. Ob tem je izpostavil nujnost evropskega pristopa, saj se bodo sicer države zatekale k dvostranskim rešitvam, kar bo vse skupaj še dodatno zapletlo.

Tudi von der Leynova je izpostavila pomen evropskega pristopa, saj da bodo sicer drugi zapolnili vakuum. Opozorila je na to, da Google in Apple že ponujata rešitve. Opozorila je tudi, da bodo za razvoj tehnoloških rešitev potrebni približno trije meseci.

Vprašanje cepilnih potrdil je razdelilo članice. Države z močno razvitim turizmom, na primer Grčija, želijo, da bi potrdilo o cepljenju čim prej olajšalo potovanja in s tem znova spodbudilo turizem. Nekatere druge države, med katerimi naj bi bili Nemčija in Francija, pa svarijo pred hitenjem in diskriminacijo.

V Evropski komisiji že ves čas izpostavljajo, da je treba potrdilo o cepljenju najprej doreči z zdravstvenega vidika, z razpravo o drugih vidikih pa da je treba počakati, saj manjka še nekaj ključnih informacij, na primer ni še jasno, ali cepljena oseba prenaša virus. Von der Leynova je danes izpostavila spodbudne podatke glede tega iz Izraela. V Bruslju so doslej opozarjali tudi, da je treba najprej cepiti več ljudi.

V povezavi z ukrepi na mejah pa so voditelji danes ponovili znana sporočila, da je za zdaj sicer še treba omejevati nenujna potovanja, a ob upoštevanju načel sorazmernosti, nediskriminacije in posebnosti čezmejnih skupnosti, ter da je treba zagotoviti nemoten pretok blaga in storitev na notranjem trgu, tudi z uporabo zelenih pasov.

Predsednica Evropske komisije je poročala, da so v 20 članicah epidemiološke razmere stabilne oziroma se izboljšujejo, v sedmih pa se slabšajo. Opozorila je, da položaj ostaja resen in da je treba biti pozoren na različice. Britanska je v vseh članicah razen v eni, južnoafriška je v 14 članicah, brazilska pa v sedmih, je povzela.

Doslej so članice unije prejele 50 milijonov odmerkov cepiv, porabile pa so jih 29 milijonov, kar pomeni, da so cepile 6,4 odstotka prebivalstva ali osem odstotkov odraslih, je še povedala von der Leynova. Ob tem je znova izrazila prepričanje, da je cilj cepiti 70 odstotkov odraslih v uniji do konca poletja glede na predvidene količine cepiv izvedljiv.

Voditelji so se danes tudi zavezali h krepitvi odpornosti v prihodnje. Odpornost bo po napovedih ena ključnih tem med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Slovenija želi izvesti tudi neformalni vrh o odpornosti. Voditelji so Evropsko komisijo pozvali, naj do junija letos pripravi poročilo o naukih pandemije. O tem naj bi se nato razpravljalo v drugi polovici leta.

Virtualno zasedanje bodo nadaljevali v petek, ko bodo razpravljali o varnostnih in obrambnih temah ter južni soseščini.