Navigacija
Portal TFL

STA novice / Padec BDP v koronskem letu 2020 s 5,5 odstotka nekaj blažji od pričakovanj (zbirno)

petek, 26.2.2021

Ljubljana, 26. februarja (STA) - Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je lani po prvi oceni statističnega urada zmanjšal za 5,5 odstotka. To je nekaj manj od napovedi analitikov, ki so segale do skrčenja za 7,6 odstotka. Občutno je upadla domača potrošnja, k padcu gospodarske aktivnosti je prispevalo tudi zmanjšanje zunanjega povpraševanja.

Po prvi oceni je BDP v tekočih cenah v letu 2020 znašal 46,3 milijarde evrov, kar je nominalno 4,3 odstotka manj kot v letu 2019. Realno se je zmanjšal za 5,5 odstotka, so sporočili iz statističnega urada. Po sezonsko prilagojenih podatkih, ki se uporabljajo za primerjavo gibanja obsega BDP v EU, je bil padec 6,1-odstoten.

Domača potrošnja se je lani zmanjšala za 6,5 odstotka, k čemur je v veliki meri prispevalo zmanjšanje potrošnje gospodinjstev (za 9,8 odstotka).

Zmanjšalo se je tudi zunanje povpraševanje, in sicer se je izvoz zmanjšal za 8,7 odstotka, uvoz pa za 10,2 odstotka. Izrazito sta upadla izvoz in uvoz storitev, za okoli 20 odstotkov, medtem ko je bil padec obsega menjave blaga blažji - izvoz blaga je upadel za 5,6 odstotka, uvoz pa za 8,9 odstotka.

Zunanjetrgovinski presežek je bil zaradi manjšega padca izvoza kot uvoza konec leta 2020 visok, znašal je 4,6 milijarde evrov, in se je glede na leto 2019 še povečal.

Skupaj je bilo v letu 2020 v Sloveniji zaposlenih 1.036.600 oseb, kar je odstotek manj kot leto prej. Največ oseb je izgubilo delo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v predelovalnih dejavnostih in v gostinstvu, so opozorili statistiki. V Banki Slovenije pa so dodali, da so ukrepi ohranjanja delovnih mest, katerih veljavnost je bila z osmim protikoronskim zakonom ponovno podaljšana, močno omejili rast brezposelnosti.

Šibko je bilo lani že prvo četrtletje, ko se je obseg BDP na letni ravni realno zmanjšal za 2,3 odstotka. V drugem četrtletju, ki ga je zaznamovala ustavitev javnega življenja zaradi izbruha novega koronavirusa, se je padec poglobil na 12,9 odstotka. V tretjem četrtletju je prišlo do krepkega odboja, saj so se omejevalni ukrepi sprostili in je javno življenje v veliki meri oživelo, vendar je BDP za svojo vrednostjo v tretjem četrtletju 2019 še vedno zaostajal za 2,4 odstotka.

V zadnjem četrtletju je nato prišlo do vnovične zaostritve ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa in obseg BDP se je na letni ravni realno zmanjšal za 4,5 odstotka, so izračunali na statističnem uradu.

Analitike so ti podatki pozitivni presenetili. Da je padec blažji, kot so napovedovali, so na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pripisali predvsem manjšemu številu dela prostih dni kot leto prej, na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa pravijo, da je blažji padec od njihove napovedi predvsem posledica ugodnih gibanj v izvoznem delu gospodarstva in gradbeništvu.

Industrija okreva z rastjo tujega povpraševanja, gradbeništvo pa se krepi predvsem zaradi izvajanja infrastrukturnih projektov, so povzeli v Banki Slovenije.

Med dejavnostmi se je dodana vrednost lani najbolj skrčila v drugih storitvenih dejavnostih (kultura, šport, osebna nega ipd.), in sicer za 20 odstotkov, v trgovini in gostinstvu (za 11 odstotkov) ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za devet odstotkov). V finančnih in zavarovalniških dejavnostih se je celo povečala za 5,7 odstotka, medtem ko je na približno nespremenjeni ravni ostala v sektorju poslovanja z nepremičninami in gradbeništvu.

Upad aktivnosti v teh dejavnostih je bil primerljiv s spomladanskim in je podobno kot v prvem valu tudi vplival na znatno zmanjšanje potrošnje gospodinjstev, ugotavljajo na Umarju. Na GZS pa dodajajo, da je bil 9,8-odstoten padec potrošnje gospodinjstev ključen pri padcu BDP. Potrošnja države je bila medtem višja za 1,8 odstotka, investicije pa so se skrčile za zmernih 5,8 odstotka.

V Banki Slovenije so ocenili, da so protikrizni ukrepi za zdaj pomagali ohraniti prevladujoči del gospodarskega potenciala, ki bo osnova za okrevanje ob umirjanju epidemije. Padec BDP je pri nas tudi nekoliko bolj ugoden kot v povprečju evrskega območja, kjer je bil 6,8-odstoten.

V centralni banki so zadovoljni, da se tudi razmere na trgu dela niso bistveno poslabšale, a so hkrati opozorili, da imajo ukrepi velik vpliv na javne finance. Konsolidirana bilanca javnega financiranja je tako lani po dveh letih presežkov prešla v primanjkljaj, dodatno se je javnofinančni položaj poslabšal tudi januarja.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window