STA novice / V veljavi novela zakona o mednarodni zaščiti

Novela po navedbah vlade, ki jo je predlagala, sledi cilju spodbujanja oseb z mednarodno zaščito, da se kar najbolj vključijo v programe integracije, izobraževalne programe ter tečaje slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe. Temeljna predpostavka za dobro vključenost v družbo je namreč primarno poznavanje jezika in družbe, k temu pa precej pripomore tudi vpetost v izobraževalne procese in programe, namenjene vključevanju. Z novelo se sicer obdobje integracije skrajšuje s treh na dve leti.

Zakonska novela določa tudi nove sankcije za tiste, ki bi ovirali izvedbo postopkov mednarodne zaščite, za neupoštevanje dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito, kršenje pravil bivanja v nastanitvenih centrih, javnega reda in miru ter za kazniva dejanja.

Na novo tudi definira, kdaj je mogoče omejiti gibanje prosilcu za mednarodno zaščito oziroma osebi, ki je izrazila namero zaprositi za mednarodno zaščito. Med drugim bo z novelo mogoče gibanje omejiti tudi prosilcu, ki je na meji, letališču ali v pristanišču, še preden se odloči o njegovi pravici do vstopa na ozemlje Slovenije.

Po navedbah vlade so spremembe nujne zaradi povečevanja števila vloženih prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji in s tem čedalje bolj obremenjenega azilnega sistema. Podatki ministrstva za notranje zadeve sicer kažejo, da je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta vloženih 483 prošenj za mednarodno zaščito, v istem obdobju lani pa 550. Status so letos, v prvih treh mesecih, priznali šestim prosilcem, v enakem obdobju lani pa 85 prosilcem. Tudi število nezakonitih prehodov meje je letos upadlo za 40 odstotkov. Policija je namreč v prvih treh mesecih letos obravnavala 1114 nezakonitih prehodov državne meje, v enakem obdobju lani pa 1847.

Novela je v postopku obravnave v državnem zboru naletela na mešane odzive. Medtem ko so bili nekateri poslanci prepričani, da so določbe preveč restriktivne, pa bi jih drugi še bolj zaostrili. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs ob tem povedal, da so zaradi okvira pravnega reda EU rešitve zaostrene manj, kot bi si nekateri želeli.

Po drugi strani pa so v nekaterih opozicijskih poslanskih skupinah in nevladnih organizacijah opozarjali, da se s temi spremembami omejuje pravice tujcev v integracijskem postopku ter onemogoča, da bi najbolj ranljivi dobili ustrezno zaščito.