STA novice / Ministri za kmetijstvo EU potrdili reformo skupne kmetijske politike (dopolnjeno)

Ministri so danes potrdili kompromisni dogovor o reformnem svežnju skupne kmetijske politike, za katero je v okviru večletnega finančnega okvira 2021-2027 predvidena približno tretjina vseh sredstev oziroma 387 milijard evrov.

Današnja potrditev je bila v veliki meri pričakovana, potem ko so politični dogovor po treh letih pogajanj že minuli petek dosegli predstavniki treh osrednjih institucij EU.

Kompromisni predlog, ki ga je pripravilo portugalsko predsedstvo EU, je za Slovenijo po Podgorškovih besedah sprejemljiv. Zagotovo bi bil lahko boljši, vendarle pa gre za kompromisni predlog 27 držav članic, in tudi danes se je pokazalo, da ima vsaka članica kakšen pomislek, je povedal v virtualni izjavi za slovenske novinarje po sprejetem dogovoru.

"Glede na to, da z njim ni nihče res povsem zadovoljen, je to res kompromisni predlog," je dodal. Kot je pojasnil, je razen štirih večina članic dogovor podprla. Katere štiri članice so to bile, ni želel razkriti.

"Verjamem, da doseženi kompromis predstavlja zelo pomemben in potreben korak pri reformi skupne kmetijske politike. Prepričan sem, da bo nova kmetijska politika spodbujala trajnostni in konkurenčni kmetijski sektor, ki lahko podpira preživetje kmetov in zagotavlja zdravo in trajnostno hrano za družbo," je glede današnjega dogovora na Twitterju zapisal evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.

Z novo skupno kmetijsko politiko bodo od leta 2023 veljale višje okoljske in podnebne ambicije, ki bodo usklajene s cilji evropskega zelenega dogovora.

V skladu s predlogom bodo države članice obvezane ponuditi t. i. ekosheme, s katerimi bi kmete še dodatno spodbujali k okolju prijaznim praksam in izboljšanju dobrobiti živali. Članice bodo morale zanje od leta 2025 nameniti najmanj 25 odstotkov neposrednih plačil, ki jih prejmejo za skupno kmetijsko politiko. Vstop v te sheme pa bo za kmete prostovoljen, je ob tem pojasnil Podgoršek.

Kar se sredstev v okviru drugega stebra kmetijske politike tiče, pa je minister izpostavil, da bo 35 odstotkov sredstev namenjenih za investicije za prilagajanje na podnebne spremembe.

Nova skupna kmetijska politika bo zagotovila tudi pravičnejšo razdelitev sredstev, predvsem majhnim in srednje velikim kmetijam ter mladim kmetom. Države članice bodo morale na nacionalni ravni najmanj 10 odstotkov plačil prerazporediti v korist manjših kmetij. Vključuje tudi socialno pogojenost, kar pomeni, da bodo morali upravičenci spoštovati evropske socialne in delovnopravne elemente za prejem sredstev.

Po ocenah Slovenije je dogovor uravnotežen, saj vključuje vse tri pomembne temelje za trajnostno skupno kmetijsko politiko - okoljskega, socialnega in ekonomskega, je še dejal Podgoršek.

Ocenjuje, da bomo tudi v Sloveniji lahko ambiciozno zakorakali v novo programsko obdobje in v nacionalni strateški načrt, ki ga morajo pripraviti vse članice, vpeljali ukrepe za okolje in podnebje. Pri tem upa, da bodo ti ukrepi sprejemljivi tudi za kmetijska gospodarstva. Slovenija že pripravlja strateški načrt, ki bo šel konec tega tedna v prvo širšo javno obravnavo, je še povedal.

Po današnji politični potrditvi kompromisnega dogovora bodo na medinstitucionalni ravni obravnavali preostale tehnične podrobnosti predlaganega reformnega svežnja kmetijske politike, ki jo morata formalno potrditi še Evropski parlament in Svet EU, je danes sporočila predsedujoča Portugalska, ki tokrat zadnjič predseduje Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo, preden bo štafeto prevzela Slovenija.

Nova skupna kmetijska politika naj bi se začela izvajati 1. januarja 2023, do takrat se bo še naprej uporabljal prehodni dogovor, dosežen leta 2020.